Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VDS sodba Pdp 781/98 ECLI:SI:VDSS:1999:VDS.PDP.781.98 AI generated

Appeal dismissed; vacation allowance right depends on acquiring leave usage rights during employment, not actual usage.

Case Number VDS sodba Pdp 781/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal against a first-instance judgment awarding vacation allowance to an employee. The employee argued she did not use her vacation in 1995 and thus deserved no refund, claiming the employer failed to inform her of her unemployment after leaving. The court ruled that the right to vacation allowance is contingent on acquiring the right to use the leave during the employment period, not on the actual usage of that leave. Consequently, the first-instance court correctly awarded the proportional amount of the allowance corresponding to the leave usage rights acquired during the employment.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 1. tč. 44. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo; 39. čl. Zakona o delovnih razmerjih: The right to vacation allowance is established upon acquiring the right to use vacation leave during employment, not upon the actual usage of that leave.

Keywords

AI generated
vacation allowance vacation leave usage employment period proportional refund collective agreement

Cited Legislation

AI generated
2. odst. 1. tč. 44. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo
39. čl. Zakona o delovnih razmerjih
Glede na določbe 39. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.
AI generated
Sklep VIII DoR 23/2010-6
Court dismisses request to review whether an employee must return proportional vacation allowance after changing jobs mid-year.
VDS sodba in sklep Pdp 1615/99
Employment court partially allows appeal, remands case to verify sick leave impact on full indemnity wage calculation.
VSRS Sodba VIII Ips 8/2017
Supreme Court dismisses appeal, ruling fixed-term agency contracts require employer justification under Labor Law. Fixed-term agency contracts are only lawful if the user employer has a specific statutory reason for them. The court held that the user employer must demonstrate a specific statutory reason for a fixed-term contract. The court ruled that fixed-term agency contracts are only lawful if the user employer has a specific statutory reason. The court held that the user employer must demonstrate a specific statutory reason for a fixed-term contract. The court ruled that fixed-term agency contracts are only lawful if the user employer has a specific statutory reason. The court held that the user employer must demonstrate a specific statutory reason for a fixed-term contract. The court ruled that fixed-term agency contracts are only lawful if the user employer has a specific statutory reason.
Sodba VIII Ips 428/2006
Appeal dismissed; employer failed to implement mandatory layoff program for mass terminations under ZDR Art. 96.
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008
Appeal partially allowed; dismissal of employment contract upheld but damages claim remanded for new trial.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prvostopno sodišče je tožnici utemeljeno dosodilo iz naslova regresa za letni dopust znesek, ki je sorazmeren deležu letnega dopusta, do koriščenja katerega je tožnica pridobila pravico pri toženi stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožničinemu zahtevku in toženki naložilo, da iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 1995 tožnici izplača znesek 34.591,30 SIT bruto z zakonitimi zamudnimi obrestmi od obračunanega neto zneska ter ji povrne 26.723,90 SIT stroškov postopka. Višji zahtevek je zavrnilo. Pri tem je ugotavljalo, da se je tožnica dne 26.6.1995 zaposlila pri toženi stranki za nedoločen čas in bila pri njej zaposlena do 31.10.1995. Pred tem je delala pri podjetju T. 2000, po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki pa se ni nikjer zaposlila. Pri tem je ugotavljalo, da je imela pri podjetju Toper 2000 tožnica pravico do koriščenja sorazmernega dela letnega dopusta, to je 9 dni, do koriščenja preostalega letnega dopusta za leto 1995 v trajanju 10 dni pa je pridobila pravico pri toženi stranki in ji zato tožena stranka dolguje tudi sorazmerni delež regresa za letni dopust v prisojenem znesku.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka. Pri tem navaja, da tožnica pri njej v letu 1995 letnega dopusta ni koristila, glede na to, da ji je že 31.10.1995 prenehalo delovno razmerje na njeno pobudo. Če ji delovno razmerje ne bi prenehalo, bi koristila letni dopust do konca leta.

Tožena stranka niti ni vedela, da se tožnica po prenehanju delovnega razmerja pri njej ni nikjer zaposlila. Ker pri njej letnega dopusta ni koristila, ji tudi sorazmerni del regresa za letni dopust ne gre.

Pritožba ni utemeljena.

Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je bila v spornem obdobju vezana na pravico do izrabe letnega dopusta (2. odst.

1. tč. 44. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo - SKPG, Ur.

l. RS, št. 39/93). Glede na določbe 39. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 14/90. 5/91 in 71/93) je prvostopno sodišče pravilno ugotavljalo, da je tožnica pri toženi stranki pridobila pravico le do koriščenja sorazmernega dela letnega dopusta za leto 1995, ker je sicer pravico do dopusta pridobila že pred zaposlitvijo pri toženi stranki pri takratnem delodajalcu T. 2000. Glede na to in ker je sporni regres za letni dopust zapadel v plačilo v času zaposlitve tožnice pri toženi stranki, je prvostopno sodišče tožnici utemeljeno prisodilo iz naslova regresa za letni dopust znesek, ki je sorazmeren deležu letnega dopusta, do koriščenja katerega je tožnica pridobila pravico pri toženi stranki.

Ob gornji ureditvi pridobitve pravice do regresa za letni dopust in ureditvi pravice do koriščenja letnega dopusta v primeru prezaposlitve delavca tekom koledarskega leta samo dejstvo dejanskega koriščenja letnega dopusta ni moglo biti pravno pomembno za odločanje o tožničinem zahtevku.

Glede na povedano in glede na to, da pritožbeno sodišče ob obravnavi pritožbe ni zasledilo drugih napak, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodba nezakonita, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.