Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Pdp 1162/98 ECLI:SI:VDSS:1999:VDS.PDP.1162.98 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff failed to substantiate witness request with relevant facts or utility.

Case Number VDS sodba Pdp 1162/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the employer's appeal against the first-instance judgment ordering unpaid wages and overtime payments. The employer argued that the court erred in fact-finding regarding a cash payment made at the employer's home and requested the testimony of a relative, while also contesting the end date of the employment relationship. The court rejected these claims because the witness request lacked specific details about the witness's involvement and failed to demonstrate how the testimony could alter the established facts, and the employer provided no evidence for its changed assertions about overtime and employment termination dates.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o postopku pri delovnih sporih (ZPP); Pritožba se zavrne, če pritožbeni predlog za nove dokaze ni ustrezno obrazložen in ne more bistveno prispevati k drugačni ugotovitvi pravno-relevantnih dejstev.

Keywords

AI generated
delovni spor neizplačana plača nadurno delo dokazno predlog zmotna ugotovitev pritožba delovno razmerje

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V zvezi s pritožbenim razlogom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je lahko utemeljen le ustrezno obrazložen predlog za izvedbo novega dokaza, na podlagi katerega bi lahko bilo ugotovljeno drugačno pravno relevantno dejansko stanje. Če v pritobži predlaga toženec zaslišanje dodatne priče, ki je njegova sorodnica, ne da bi povedal, kako je bila priča v spornem dogodku udeležena in ne utemelji svojega dokaznega predloga tako, da bi lahko zaslišanje te priče bistveno prispevalo k drugačni ugotovitvi pravno - relevantnih dejstev, ki so bila podlaga za izpodbijano sodbo, teh pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu zahtevku in tožencu naložilo, da tožniku iz naslova neizplačane plače za redni delovni čas in iz naslova opravljenih nadur za obdobje od 1.6.1995 do 2.7.1995 izplača 120.739,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in na ta znesek zanj odvede davek in prispevke ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo tudi za 1.2.1995 in 2.7.1995. Pri tem je ugotavljalo, da je bil tožnik do 1.2.1995 še v delovnem razmerju pri tožencu, da pa mu le-ta plače za čas od 1.6.1995 dalje ni izplačal niti po prenehanju delovnega razmerja.

Zoper gornjo sodbo se laično pritožuje toženec, smiselno iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ponavlja trditve, da je tožniku plačo za mesec junij 1995 plačal v gotovini pred svojo domačo hišo. Glede tega predlaga dodatno zaslišanje priče M.T.. Nadure pa naj bi tožniku plačal že v naprej, v mesecu juliju 1995 pa naj tožnik ne bi več delal.

Pritožba ni utemeljena.

Glede spornega plačila plače oz. spornih navedb strank o dogajanju dne 17.7.1995 pred toženčevo domačo hišo je prvostopno sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem strank in vpogledalo s strani tožnika podpisano plačilno listo za mesec junij 1995. Drugih dokazov glede tega stranki v postopku na prvi stopnji nista predlagali. Tako izvedene dokaze je sodišče ustrezno dokazno ocenilo in svojo dokazno oceno v obrazložitvi izpodbijane sodbe obširno obrazložilo. Na podlagi takšne dokazne ocene je prišlo do prepričljivega zaključka, da toženec tožniku dne 17.7.1995 ni izplačal obračunane plače za mesec junij 1995, temveč je le dosegel, da mu je tožnik pred njegovo domačo hišo podpisal obračunski list, potem pa se je s podpisanim obračunskim listom umaknil v hišo, tožniku pa po krajšem čakanju ni ostalo drugega, kot da je odšel. Glede na določbe 352. člena v času teka postopka na prvi stopnji veljavnega ZPP je toženec v zvezi s tem dogodkom v pritožbi imel pravico predlagati nove dokaze, vendar bi bili lahko utemeljeni le ustrezno obrazloženi dokazni predlogi, na podlagi katerih bi lahko bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje. V pritožbi je toženec v zvezi s tem dogodkom predlagal zaslišanje dodatne priče, ki je očitno njegova sorodnica, ne da bi povedal, kako je bila priča v spornem dogodku udeležena. Tako toženec v pritožbi ni utemeljil svojega dokaznega predloga v tem smislu, da bi lahko zaslišanje te priče bistveno prispevalo k drugačni ugotovitvi pravno-relevantnih dejstev, ki so bila podlaga izpodbijane sodbe.

Zato pritožbeno sodišče šteje, da navedeni pritožbeni predlog ni utemeljen.

V pritožbi toženec ponovno spreminja svoje navedbe glede plačila nadur, češ da naj bi jih tožniku plačal že v naprej in glede tožnikovega dela dne 1.7.1995 in 2.7.1995, oz. glede datuma prenehanja delovnega razmerja tožnika, saj je v postopku pred sodiščem prve stopnje priznaval, da je tožnik delal do vključno 2.7.1995. Zato pritožbeno sodišče tem spremenjenim navedbam, za katere toženec ni ponudil nobenih izrecnih dokazov, ni moglo slediti.

Glede na povedano in glede na preizkus izpodbijane sodbe v okviru določb 2. odst. 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožbeni razlogi v tem primeru niso bili podani. Zato je toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.