Appeal dismissed because late supplementary filings exceeded statutory time limits and lacked required components.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by tenants against eviction orders, ruling that supplementary filings submitted after the deadline were inadmissible. The court held that the appeal, though complete regarding its core components, failed to substantiate the claim of erroneous application of material law. Consequently, the lower court's decision to vacate the disputed housing was confirmed as legally sound.
Legislator headnote
AI generated351. člen ZPP v zvezi s 399. členom ZPP; 382. člen ZPP; 393. člen ZPP: Supplementary filings submitted after the expiration of the appeal period are inadmissible, and an appeal lacking a reasoned explanation for the alleged error in applying material law is rejected as unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da dopolnitve revizije, ki sta jo toženca opredelila kot pripravljalno vlogo in ki sta jo vložila po izteku roka za vložitev revizije, ni moglo in tudi ni smelo upoštevati. Obravnavalo je lahko le njuno zadnji dan roka vloženo revizijo, v kateri sta opredelila, katero sodbo izpodbijata, iz katerega razloga in ki sta jo podpisala. Taka revizija je popolna, ker vsebuje vse potrebne obligatorne sestavine (351. člen ZPP v zvezi s 399. členom ZPP), čeprav je glede uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ostala neobrazložena. Če bi revizijsko sodišče upoštevalo po izteku roka vloženo dopolnitev revizije, bi s tem dopustilo podaljšanje prekluzivno določenega roka iz prvega odstavka 382. člena ZPP na škodo nasprotne stranke.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da morata izprazniti določeno trosobno stanovanje in ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki v roku 15 dni po tem, ko jima bo tožeča stranka dala na razpolago njuno prejšnje določeno dvosobno stanovanje ali temu enakovredno stanovanje. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženca sta proti sodbi sodišča druge stopnje zadnji dan roka vložila revizijo, v kateri sta uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in napovedala podrobnejša pojasnila v posebni vlogi, ki sta jo vložila 14 dni kasneje.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da dopolnitve revizije, ki sta jo toženca opredelila kot pripravljalno vlogo in ki sta jo vložila po izteku roka za vložitev revizije, ni moglo in tudi ni smelo upoštevati. Obravnavalo je lahko le njuno zadnji dan roka vloženo revizijo, v kateri sta opredelila, katero sodbo izpodbijata, iz katerega razloga in ki sta jo podpisala. Taka revizija je popolna, ker vsebuje vse potrebne obligatorne sestavine (351. člen ZPP v zvezi s 399. členom ZPP), čeprav je glede uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ostala neobrazložena. Če bi revizijsko sodišče upoštevalo po izteku roka vloženo dopolnitev revizije, bi s tem dopustilo podaljšanje prekluzivno določenega roka iz prvega odstavka 382. člena ZPP na škodo nasprotne stranke.
Tudi neobrazložena revizija je podvržena uradnemu preizkusu izpodbijane sodbe (386. člen ZPP). V okviru tega preizkusa je revizijsko sodišče ugotovilo, da v postopku pred nižjima sodiščema ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Glede na ugotovljeno odločilno dejansko podlago, da toženca v spornem stanovanju bivata nezakonito, ker Komanda garnizona V. v avgustu 1991 ni več mogla veljavno razpolagati s takoimenovanimi vojaškimi stanovanji, sta predstavljali odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi izpraznitvenemu zahtevku in odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe tožencev pravilno uporabo materialnopravne določbe 58. člena Stanovanjskega zakona (Ul. RS št. 18/91-I, 21/94, 23/96).
Revizijsko sodišče je zato moralo revizijo obeh tožencev na podlagi 393. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno.