Appeal allowed: Court of Appeal rejects claim for court penalties on enforceable title requiring declaration of will. The obligation is fulfilled by the final judgment's legal force.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal and set aside the first-instance judgment ordering court penalties. The lower court incorrectly applied material law by imposing penalties for a non-monetary obligation that was already fulfilled by the final judgment's legal force. Consequently, the appeal court ruled that no further action is required to enforce the obligation.
Legislator headnote
AI generated238. člen ZIZ; 294. člen ZOR: When an enforceable title imposes a duty to declare will, the obligation is considered fulfilled upon the legal force of the judgment, rendering any request for court penalties inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za določitev sodnih penalov zavrne.
Upnik mora dolžnici v osmih dneh povrniti 19.228,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Dolžnost podati izjavo volje velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo sodbe. To pa pomeni, da tu (ker je obveznost izpolnjena že s pravnomočnostjo sodne odločbe) ni mogoče izdati sklepa o določitvi sodnih penalov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za določitev sodnih penalov, s tem da je dalo dolžnici rok treh dni, v katerem mora izpolniti obveznost (skleniti z upnikom kupoprodajno pogodbo) ter hkrati določilo, da mora za vsak dan zamude upniku plačati 20.000,00 SIT sodnih penalov.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnica in navaja, da ji je sodišče določilo prekratek rok. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikov predlog zavrne, podrejeno pa, naj določi daljši rok.
Upnik je odgovoril na pritožbo. Ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (381. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pritožbeno sodišče odgovora ni obravnavalo.
Pritožba ni utemeljena.
V konkretnem primeru je izvršilni naslov sodba, ki dolžnici nalaga, da mora z upnikom skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje št. 9 v II. nadstropju stanovanjskega bloka v Š., X ul. 10 in to za ceno 991.160,00 SIT. Gre torej za dolžnost podati izjavo volje, ki velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo sodbe (prvi odstavek 238. člena ZIZ).
In ker je sodba Temeljnega sodišča v Kranju z dne 7.3.1994, ki dolžnici nalaga sklenitev kupoprodajne pogodbe, pravnomočna, je s tem izpolnjena tudi njena dolžnost podati izjavo volje. To pa pomeni, da je predlog za določitev sodnih penalov neutemeljen. Dolžniku nedenarne obveznosti jih je namreč mogoče naložiti le, če svoje obveznosti pravočasno ne izpolni (294. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Sodišče prve stopnje je torej na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo (238. člen ZIZ in 294. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker mora pritožbeno sodišče na to paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za določitev sodnih penalov zavrnilo (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker je dolžnica uspela s pritožbo, ji mora upnik povrniti stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in drugi odstavek 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki predstavljajo znesek, ki bi se stranki priznal kot nagrada za odvetnika (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).