Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Psp 12/98 ECLI:SI:VDSS:1999:VDS.PSP.12.98 AI generated

Appeal dismissed: unemployment benefit valorization based on Constitutional Court ruling rejected due to different legal basis.

Case Number VDS sodba Psp 12/98
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the plaintiff's request to value unemployment benefits based on a specific Constitutional Court decision. The plaintiff argued for increased benefits, but the court found they received the minimum 80% of the guaranteed wage, which was already indexed to the personal income limit. Consequently, the court ruled that the cited Constitutional Court ruling applied only to benefits calculated under different statutory provisions and was therefore inapplicable to this case.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 31. člena ZZZPB; Ustava RS: The Constitutional Court's ruling on unemployment benefit valorization applies only to benefits calculated under Article 24 of the Act on Employment and Unemployment Insurance and aligned with average wages, not to those calculated under Article 3, paragraph 21, which are indexed to the personal income limit.

Keywords

AI generated
unemployment benefit valorization Constitutional Court ruling application guaranteed wage indexation Article 24 ZZZPB Article 3 paragraph 21 ZZZPB minimum unemployment benefit social security appeal

Cited Legislation

AI generated
3. odst. 31. člena ZZZPB
24. člen ZZZPB
3. odst. 21. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
Ustava RS
odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-21/92-10

Cited Case Law

AI generated
Ustava RS, št. U-I-21/92-10
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik ni upravičen do valorizacije denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-21/97-10 (Ur.l. RS, št. 58/92), če je v obravnavanem obdobju prejemal nadomestilo v najnižjem znesku in sicer v višini 80% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se od nje obračunavajo. To nadomestilo se je v skladu s 3. odst. 31. člena ZZZPB valoriziralo z vsakokratnim povečanjem zajamčenega osebnega dohodka (plače) po zakonu, zato ni pravne in dejanske podlage za uporabo navedene odločbe Ustavnega sodišča RS, saj se je citirana določba nanašala le na tiste prejemnike denarnega nadomestila, katerim je bilo nadomestilo odmerjeno po 24. členu ZZZPB in se je usklajevalo z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v RS.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu prizna valorizacija denarnega nadomestila za brezposelnost na osnovi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-21/92-10, z dne 19.11. 1992. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi, kot s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa povdarja naslednje.

Tožnik je pri tožencu vložil zahtevo za valorizacijo denarnega nadomestila za brezposelnost na osnovi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-21/92-10 (Ur.l. RS, št. 58/92) in je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec zahtevo utemeljeno zavrnil. Tožnik je namreč prejemal denarno nadomestilo na podlagi odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, št. R/45/91, z dne 25.2.1991 v najnižjem znesku in sicer v višini 80% zajamčene plače po zakonu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se od nje obračunavajo. Z navedeno odločbo je bilo torej tožniku odmerjeno denarno nadomestilo po 3. odst. 21. čl. Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.l. RS, št. 5/91-69/98) in se je valoriziralo z vsakokratnim povečanjem zajamčenega osebnega dohodka (plače) po zakonu. Za to ni pravne in dejanske podlage za uporabo navedene odločbe US RS, saj v tožnikovem primeru valorizacija ni bila izvedena na podlagi razveljavljenih sklepov pristojnega ministra.

Vsemu navedenemu pritožba dejansko ne oporeka. Povdarja le invalidnost ter socialno stanje, kar pa glede na vse obrazloženo za presojo konkretne zadeve ne more biti upoštevno.

Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.