Court dismisses appeal against cost award where employer withdrew lawsuit after second defendant claimed non-party status.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the employer's appeal against a cost order requiring them to reimburse the second defendant up to 111,772.50 SIT. Although the employer initially sued the second defendant due to unclear employment status, they promptly withdrew the lawsuit once the defendant asserted they were not a passive party. The court upheld the first-instance decision because the withdrawal occurred after the defendant raised the objection, making the cost award justified under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih razmerjih (ZLPP); Zakon o postopku pri delovnih sporih (ZPP): An employer may withdraw a lawsuit against a second defendant who is not a passive party, and the court may order the withdrawing party to bear the costs incurred by the defendant up to the point of withdrawal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper stroškovni izrek izpodbijanega sklepa se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Delavec se lahko prosto odloči, ali bo uveljavljal plačilo razlike v plačah v denarju ali pa s sodelovanjem pri lastninjenju podjetja z izdanimi listinami na podlagi 25. a člena ZLPP, vendar je delavec upravičen do plačila v denarju iz naslova premalo izplačanih plač do višine 100% plače po panožni kolektivni pogodbi oz. do višine, ki jo dopušča omejitvena zakonodaja le, če so bile plače pri delodajalcu nezakonito znižane, ker ZLPP glede gotovinskega izplačila ni izključil omejitvene zakonodaje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče, ob ugotovitvi umika tožbe zoper drugotoženo stranko, tožniku naložilo, da tej toženi stranki povrne 111.772,50 SIT stroškov postopka.
Zoper izrek o stroških postopka se pritožuje tožnik in predlaga njegovo razveljavitev. Pri tem zatrjuje, da je zaradi nejasnosti, pri kateri toženi stranki je bil pred prenehanjem delovnega razmerja dejansko zaposlen, utemeljeno tožil tudi drugotoženo stranko, saj sta takšno nejasno stanje povzročili toženi stranki sami. Takoj ko je drugotožena stranka izkazala, da v tem sporu ne more biti pasivno legitimirana, je tožnik zoper njo tožbo umaknil. Tako tej toženi stranki dejansko ni povzročil nobenih nepotrebnih stroškov. Odmerjeni stroški, ki jih po višini prvostopno sodišče ni preverjalo, so tudi sicer previsoki in presegajo višino potrebnih stroškov te tožene stranke, nastalih do umika tožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Drugotožena stranka je vseskozi opozarjala, da ni pasivno legitimirana v tem sporu, pa je tožnik zoper njo vseeno vložil tožbo in pri tožbi nekaj časa vztrajal, potem pa smiselno priznal napako in zoper to toženo stranko tožbo umaknil. Tako mu je prvostopno sodišče v skladu z določili 1. odst. 158. člena ZPP utemeljeno naložilo povračilo stroškov te tožene stranke, nastalih do umika tožbe.
Izpodbijani sklep je po višini preverljiv. Iz stroškovnika pooblaščenca drugotožene stranke, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da je sodišče tej toženi stranki priznalo povračilo stroškov za zastopanje po odvetniku v višini 500 točk po odvetniški tarifi za odgovor na tožbo, 375 točk za en pripravljalni spis in po 250 točk za vsak pristop na tri glavne obravnave, ki so bile razpisane do podaje izjave o umiku tožbe. Vse navedene storitve so bile dejansko opravljene, glede na takrat označeno vrednost spora (1.506.240,00 SIT) pa je bila pravilno ugotovljena tudi točkovna vrednost posameznih storitev. Upoštevaje dvoprocentni pavšal za manipulativne stroške in 1.518,00 SIT za trikratni prihod pooblaščenca drugotožene stranke iz Š. na sodišče v C. je tako sodišče stroške te tožene stranke pravilno odmerilo na 111.772,50 SIT.
Glede na povedano tožnik s pritožbo zoper navedeni sklep o stroških ni mogel uspeti.