Appeal dismissed; creditor's claim for damages due to contract rescission was untimely filed after the three-month statutory period expired. The court ruled that the creditor's request for the administrator to declare the contract rescinded was made after the deadline, rendering the claim inadmissible. The appeal was rejected because the procedural deadline for filing the claim had passed before the administrator could respond. The court held that the creditor must file the claim within the statutory period, not after the administrator has already lost the right to rescind the contract. The appeal was dismissed as the creditor failed to file the claim within the prescribed time limit. The court found that the creditor's request for the administrator to declare the contract rescinded was made after the deadline, rendering the claim inadmissible. The appeal was rejected because the procedural deadline for filing the claim had passed before the administrator could respond. The court held that the creditor must file the claim within the statutory period, not after the administrator has already lost the right to rescind the contract. The appeal was dismissed as the creditor failed to file the claim within the prescribed time limit.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pred iztekom roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL lahko druga pogodbena stranka od stečajnega upravitelja zahteva, da se v primernem roku izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi, ali pa od nje odstopa. Postopanje po 2. odst. 121. člena tako drugi pogodbeni stranki omogoča skrajšanje obdobja njene negotovosti. Navedena določba pa ima smisel le ob pogoju, da je dan tako poziv stečajnemu upravitelju, kot tudi primeren rok za izjavo o odstopu od pogodbe, ki mora poteči še pred iztekom trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo upnikovo prijavo terjatve, ki jo je sodišče prejelo dne 10.2.1999. V pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep je upnik uveljavljal vse pritožbene razloge iz 1.odst. 353. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 15. členom ZPPSL. Prvostopnemu sodišču je očital napačno štetje trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL, ko bi stečajna upraviteljica po zakonu lahko odstopila od pogodbe. Ker je zadnji dan navedenega roka 9.1.1999 sovpadal z dnem, ko se ne dela, je ta iztekel prvi naslednji delovnik - t.j. 11.1.1999. Tega dne podan poziv stečajni upraviteljici po 2. odst. 121. člena ZPPSL je bil torej še pravočasen, zato je šteti, da je stečajna upraviteljica odstopila od pogodbe, upnik pa je svojo odškodninsko terjatev zaradi odstopa od pogodbe pravočasno prijavil. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in priglasil pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Upoštevaje določilo 1. točke 2. odst. 137. člena ZPPSL pravočasnosti prijave upnikove terjatve zaradi odstopa od pogodbe, ni mogoče presojati neodvisno od trenutka seznanitve upnika o odstopu stečajnega upavitelja od pogodbe. 30-dnevni rok za prijavo terjatve namreč teče od dneva, ko je upnik prejel obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe. Upnik ne trdi, da je prejel obvestilo stečajne upraviteljice o odstopu od pogodbe, pač pa se sklicuje na pravno domnevo odstopa v situaciji, ki jo ureja 2. odst.

121. člena ZPPSL. Trdi, da je pred potekom trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL dne 11.1.1999 stečajno upraviteljico pozval k izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi ali od nje odstopiti.

Za tako izjavo po njegovem pozivu pa mora stečajnemu upravitelju skladno z 2. odst. 121. člena ZPPSL zagotoviti primeren rok.

V primeru, če od začetka stečajnega postopka niti stečajni dolžnik, niti druga pogodbena stranka obojestransko odplačne pogodbe nista izpolnila svoje pogodbene obveznosti ali je ni nobeden od njiju v celoti izpolnil, lahko stečajni upravitelj od pogodbe odstopi. Ta njegova pravica pa je časovno omejena. To lahko stori v treh mesecih po začetku stečajnega postopka (1. odst. 121. člena ZPPSL).

Negotovost druge pogodbene stranke v navedenem obdobju, ali je tudi po začetku stečajnega postopka dolžna izpolniti svoje pogodbene obveznosti, je ZPPSL omilil z določilom 2. odst. 121. člena, po katerem druga pogodbena stranka lahko prevzame iniciativo za odpravo navedene negotovosti. Pred iztekom roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL lahko od stečajnega upravitelja zahteva, da se v primernem roku izjavi, ali namerava pogodbo obdržati v veljavi, ali pa od nje odstopa. Postopanje po 2. odst. 121. člena tako drugi pogodbeni stranki omogoča skrajšanje obdobja njene negotovosti. Navedena določba pa ima smisel le ob pogoju, da je dan tako poziv stečajnemu upravitelju, kot tudi primeren rok za izjavo o odstopu od pogodbe, ki mora poteči še pred iztekom trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL.

Stečajni postopek je bil je začet 9.10.1998. Rok iz 1. odst. 121. člena ZPPSL, v katerem stečajni upravitelj še lahko odstopi od pogodbe, je prekluziven rok materialnega prava. Glede na to, da je zadnji dan trimesečnega roka, v katerem bi stečajna upraviteljica lahko odstopila od pogodbe 9.1.1999 sovpadal z dnem, ko se po zakonu ne dela, je po 3. odst. 77. člena ZOR ta rok iztekel 11.1.1999, kot pravilno opozarja pritožnik. Materialnopravno napačno računanje roka prvostopnega sodišča, ko je ugotovilo, da je le-ta iztekel 9.1.1999, pa na pravilnost njegove odločitve ni vplivalo. Upnik je stečajno upaviteljico pozval, naj se izjavi, ali odstopa od pogodbe, ali pa vztraja pri pogodbi šele dne 11.1.1999, zato je dan primeren rok za izjavo po navedenem pozivu že padel v čas po izteku trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena ZPPSL, torej v času, ko upnik kot druga pogodbena stranka ni bil več v negotovosti o usodi pogodbe in s tem njegovih obveznosti iz nje. Ker je smisel postopanja po 2. odst. 121. člena ZPP skrajšanje trimesečnega roka iz 1. odst. 121. člena, ne pa njegovo podaljšanje, ni utemeljeno upnikovo sklicevanje na domnevo odstopa od pogodbe iz 2. odst. 121. člena ZPPSL zaradi nereagiranja stečajne upraviteljice v času, ko ta od pogodbe niti ni mogla več odstopiti. Dne 10.2.1999 prijavljeno upnikovo terjatev zato ni mogoče kvalificirati kot terjatev iz 1. točke 2. odst. 137. člena ZPPSL, pač pa kot terjatev iz 1. odst. 137. člena. Ker je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, štev. 70/98 dne 16.10.1998, je dvomesečni rok za prijavo terjatve potekel dne 16.12.1998. Prvostopno sodišče je zato dne 10.2.1999 vloženo prijavo terjatve utemeljeno kot prepozno zavrglo, opirajoč svojo odločitev na 8. odst. 137. člena ZPPSL.

Ker prvostopno sodišče ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 15. členom ZPPSL, je bilo potrebno na podladi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Stroške, ki upnikom nastanejo v stečajnem postopku, trpijo upniki sami, razen v primerih, kadar stečajni zakon posebej določa, da se ti stroški štejejo za stroške stečajnega postopka (primerjaj 89. in 145. člen ZPPSL). Ker stroški, nastali upnikom s prijavo terjatve, kar velja tudi za pritožbene stroške v zvezi s prijavo terjatve, niso stroški stečajnega postopka, jih je pritožnik dolžan trpeti sam.