Plaintiff must pay defendant's response costs because they delayed withdrawing the lawsuit after receiving payment.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the plaintiff to pay the defendant's response costs. Although the defendant had paid the disputed sum, the plaintiff only withdrew the lawsuit after receiving the defendant's formal response, causing the defendant to incur necessary defense expenses. The court ruled that the plaintiff's delay in withdrawing the claim, despite the debt being settled, legally justified the award of costs to the defendant under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generated158. člen Zakona o pravdnem postopku; If a party withdraws a claim only after receiving the opposing party's response to the lawsuit, they must bear the costs incurred by the opposing party for responding to that claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (2.točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka je tožnici plačala vtoževano terjatev po vložitvi tožbe, vendar pa tožnica ni takoj umaknila tožbo, temveč šele po prejemu odgovora na tožbo. Zato je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe in sklenilo, da je v postopek v tem delovnem sporu končan.
Tožnici je naložilo, da plača toženi stranki stroške postopka v višini 8.740,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo. Sodišče je sklep utemeljilo s tem, da je tožnica umaknila tožbo in da je tožena stranka soglašala z umikom, zato je stroške odmerilo na podlagi 158. čl. ZPP.
Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica in sicer zoper 2. točko izreka o povrnitvi stroškov postopka toženi stranki in navaja, da je bila v tej zadevi sklenjena poravnava med strankami in da bi vodstvo sindikata moralo poskrbeti za pravočasen umik tožbe, kar pa ni storilo. Zastopanje v tej zadevi je prevzel drug odvetnik, ki je poskrbel za pravočasen umik tožbe. Tožnica meni da ni kriva za nastale stroške postopka in da jih zato ni dolžna plačati.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica dne 1.2.1994 vložila tožbo po svoji pooblaščenki odvetnici A.A.. Sodišče je dne 15.8.1998 poslalo tožbo Državnemu pravobranilstvu, ki je dne 2.11.1998 odgovorilo na tožbo in v tej navedlo, da je tožena stranka tožnici plačala vtoževani znesek v dveh delih in sicer dne 13.10.1995 v višini 18.933,00 SIT in dne 29.12.1995 v višini 18.933,00 SIT ter predlagalo, da se tožbeni zahtevek zavrne in tožnici naloži plačilo stroškov postopka z zamudnimi obrestmi. Tožnica je po prejemu odgovora na tožbo z vlogo z dne 18.11.1998 izjavila, da ji je tožena stranka izplačala vtoževani znesek in da pri tožbi ne vztraja več. Iz navedenega nesporno izhaja, da je tožena stranka plačala vtoževani znesek po vložitvi tožbe in tožnica oziroma njena pooblaščenka pa nista takoj umaknili tožbo, temveč sta pri njej vstrajali. Zaradi navedenega je tožena stranka morala ugovarjati tožbenemu zahtevku in je v zvezi s tem utrpela stroške postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo višino potrebnih stroškov tožene stranke v skladu z Odvetniško tarifo in jih na podlagi 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, ki se v Republiki Sloveniji uporablja kot republiški predpis) naložilo v plačilo toženi stranki. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.