Court dismisses appeal for fee waiver as late application cannot retroactively cover prior filing dates.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the appellant's request to waive court fees, confirming the first-instance decision. Although the appellant claimed to have requested a waiver in the initial lawsuit, evidence showed the request was only formally submitted with the withdrawal application months later. The court ruled that fee waivers only apply to filings made on or after the date the waiver request is lodged, meaning the obligation to pay existed before the late application. Consequently, the appeal was deemed unfounded and the original dismissal upheld.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST); 1. odst. 14. člena ZST: A waiver of court fees applies only to filings and acts for which the fee obligation arose on or after the date the waiver request is submitted to the court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnik je zaprosil za oprostitev plačila sodne takse za tožbo šele z vlogo, s katero je tožbo umaknil. Ker sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje šele od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST ( Ur. list RS, št.1/90 - 20/98 ) nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje, ga sodišče ni moglo oprostiti plačila sodnih taks.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za tožbo.
Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni predlagal taksne oprostitve, saj je tak predlog podal že v tožbi, res pa je, da ga ni obrazložil. To pomeni, da je bila njegova vloga v tem delu nepopolna in bi ga moralo sodišče po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št.
4/77-27/90, ki se v R Sloveniji uporablja kot republiški predpis) pozvati, da jo dopolni. Je brez zaposlitve in ima dva mladoletna otroka. Plačilo takse bi otežilo preživljanje njegove družine, tožbo pa je umaknil le iz razloga, ker ni stečajne mase za poplačilo.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da je predlagal oprostitev plačila sodnih taks že v tožbi, ki jo je vložil dne 5.7.1995. Iz tožbe to ne izhaja, torej gre za dejansko protispisen podatek. Tožnik je prvič zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks oz. takse za tožbo šele z nepopolno vlogo z dne 24.11.1998, s katero je umaknil tudi tožbo. Tudi v primeru, če sodišče izda sklep o oprostitvi plačila taks, ta sklep učinkuje šele od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur.l. RS št. 1/90-20/98) nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1. odst. 14. člena ZST). Po 1. točki 2. odst.
4. člena ZST nastane taksna obveznost za tožbo takrat, ko se izroči sodišču. Zato ni bilo nobene podlage, da se tožnika oprosti plačila takse za tožbo, kar je prvič predlagal šele 24.11.1998, kasneje še enkrat 25.12.1998. Obe vlogi sta sicer tudi nepopolni, brez dokumentacije, kot jo zahteva 3. odst.
13. člena ZST.
Glede na navedeno in v skladu z določbo 1. točke 380. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.