Appeal dismissed: Article 57 of Enforcement Act applies only when objection partially challenges enforcement order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's decision to revoke an enforcement order. The creditor argued that the court failed to serve the debtor's objection, violating procedural requirements under the Enforcement Act. The court ruled that Article 57 only mandates service when the objection partially challenges the enforcement, but since the debtor fully contested the order, the objection was a unilateral legal instrument requiring no service.
Legislator headnote
AI generatedArticle 57 of the Enforcement Act; Article 381 of the Civil Procedure Act: The obligation to serve a debtor's objection to an enforcement order applies only when the objection partially challenges the order; if the objection fully challenges the order, it functions as a unilateral legal remedy and need not be served.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
[JEDRO]
Določba 57. člena ZIZ, po kateri mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku, velja zgolj za primer, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Če pa dolžnik z obrazloženim ugovorom v celoti izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zakon ne predvideva odgovora na ugovor, kar pomeni, da ga ni treba vročiti upniku (ugovor je torej v tem primeru enostransko pravno sredstvo - arg. iz 381. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba. Pojasnilo je, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje upnik in navaja, da mu sodišče ni vročilo ugovora, da bi nanj odgovoril. Sodišče tudi ni odločilo, ali je ugovor utemeljen ali neutemeljen. V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) bi moralo v primeru, če bi presodilo, da je ugovor utemeljen, le-tega poslati upniku, da bi se o njem izrekel. V nasprotnem primeru bi ga moralo kot pritožbo poslati v presojo višjemu sodišču.
Pritožba ni utemeljena.
Res je, da sodišče prve stopnje ugovora ni vročilo upniku. Vendar to ne predstavlja kršitve postopka. Določba 57. člena ZIZ (po kateri mora sodišče izvod pravočasnega popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz 1. odstavka 58. člena ZIZ) velja namreč zgolj za primer, ko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Takrat se namreč postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (4. odstavek 62. člena ZIZ).
Če pa dolžnik z obrazloženim ugovorom v celoti izpodbija sklep o izvršbi, zakon ne predvideva odgovora na ugovor (62. člen ZIZ), kar pomeni, da ga ni treba vročiti upniku (ugovor je torej v tem primeru enostransko pravno sredstvo, arg. iz 381. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl.. ZIZ). Sodišče tedaj razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja. Nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena ZIZ). In ker je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu s to določbo, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).