Appeal allowed: legal interest in partition suit proven by prior enforcement order under ZPP 187. ZNP 118/3.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the plaintiff's claim for partition due to alleged lack of legal interest and ordered the plaintiff to pay costs. The Supreme Court held that a legally enforceable order establishing a dispute over property division automatically demonstrates the requisite legal interest for a partition suit. Consequently, the appeal was allowed, the lower court's decision was annulled, and the case was remanded for a substantive ruling.
Legislator headnote
AI generated187. člen ZPP; 118/3 ZNP: A legally enforceable order establishing a dispute over the subject matter and size of shares in division automatically demonstrates the legal interest required for a partition suit, rendering a rejection based on lack of interest erroneous.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
Če nepravdni sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker je v nepravdnem postopku med strankami spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom. Stranka tudi ni vezana na napotitveni sklep glede vložitve tožbe za ureditev spornega razmerja.
Pravdno sodišče krši 187. člen ZPP in 118/3 ZNP, če takšno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in tožnika obsodilo na povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 61.258,00 SIT.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik opisuje nenavadno postopanje sodišča, ter da ima pravni interes, da se ugotovi, da se solastno premoženje razdruži in da toženec ne sme dobiti poleg 1/3 v naravi še v delavnico spremenjeno kaščo, saj je ta že zajeta v njegovi tretini.
Prav tako ima tožnik interes, da se ugotovi lastnina na tistih predmetih za katere je dokazal, da niso ne očetovi in ne solastnina pravdnih strank.
Pritožba je utemeljena.
Tožnik v pritožbi pravilno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo in je s takim postopanjem kršilo 187. člen ZPP in člen 118/3 v zvezi s členom 9 ZNP. Po drugem odstavku 187. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, ali če tožnik zanjo izkaže pravni interes. Če nepravdni sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker obstoji med strankami spor o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom.
Zmotno in napačno je tudi stališče prvega sodišča, da mora stranka vložiti tožbo v skladu z napotitvenim sklepom kot utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi. Pomembno je v takem primeru le, da je bila vložena tožba v zvezi s spornim razmerjem, ne more pa nepravdni sodnik določati vrsto in obseg tožbe.
Ker kot že omenjeno v konkretnem primeru ni pogojev za zavrženje tožbe je bilo utemeljeni pritožbi tožnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnje odločanje (čl. 380 tč. 3 ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločiti o zadevi ob obstoju ostalih procesnih predpostavk.