Appeal granted; costs of interim order must be decided in final judgment, not interim ruling.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance court's decision regarding costs. The plaintiff argued that the interim order was an execution title requiring immediate cost assessment under specific laws. The court rejected this, ruling that an interim order is merely an execution title within the main proceedings, not a standalone execution decision. Consequently, costs related to the interim order must be adjudicated in the final judgment concluding the main proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršilnem postopku (ZIP); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): An order granting an interim measure is an execution title within the main proceedings, not an execution decision; therefore, costs arising from its issuance must be determined in the final judgment concluding the main proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sklep o izdaji začasne odredbe je izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko predlaga izvršba.
O povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku, se odloči v odločbi, s katero se pravdni postopek konča.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo predlagano začasno odredbo in zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov, ki so ji nastali z izdajo začasne odredbe.
Zoper zavrnilni del sklepa je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi. V pritožbi navaja, da je sklep o začasni odredbi sklep o izvršbi in da je zato o stroških izdaje začasne odredbe potrebno odločiti na podlagi 5. odst. 32. čl. ZIP v zvezi z 244. čl.
ZIP.
Drugotožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrne in odloči o povrnitvi pritožbenih stroškov.
Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja pritožba.
Pritožbena trditev, da je sklep o izdaji začasne odredbe po svoji pravni naravi sklep o izvršbi, je zmotna. Sklep o izdaji začasne odredbe je izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko predlaga izvršba. Pritožba ima prav v toliko, da je bila pravna narava sklepa o izdaji začasne odredbe teoretično sporna, vendar je sodna praksa zavzela stališče, da ima sklep o izdaji začasne odredbe pravno naravo izvršilnega naslova, ne pa sklepa o izvršbi.
V primeru, ko se odloča o izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku, je odločitev o začasni odredbi del pravdnega postopka (1. odst. 278. čl., in 280. čl., ZPP), ne glede na to, da se ob izdaji začasne odredbe uporabljajo tudi določbe Zakona o izvršilnem postopku. To pa pomeni, da se o stroških postopka nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, odloča z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (4. odst. 164. čl. ZPP). Med pravdnim postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških postopka le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (6.odst. 164. čl.
ZPP). Pri izdaji začasne odredbe gre za začasno odločitev. Šele na podlagi končne odločbe je možno zaključiti, ali so bili stroški v zvezi z izdajo začasne odredbe potrebni ali ne. V določilu 6. odst.
164. čl. ZPP tako ni pravne podlage, da bi se o stroških izdaje začasne odredbe odločilo med pravdnim postopkom. Stroški izdaje začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (4. odst. 164. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe v sklepu o izdaji začasne odredbe, torej v odločbi, s katero se pravdni postopek ni končal. Za takšno odločitev ni imelo pravne podlage v določilu 6. odst. 164. čl. ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 380. čl. ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 166. čl. ZPP.