Appeal allowed: TV license fee is a service payment, not periodic debt, so interest runs from default date.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appellant's claim, overturning the first-instance judgment that rejected the award of overdue interest on TV license fees. The appellant argued that such fees are not periodic debts but payments for a service, meaning interest should accrue from the date of default rather than the filing of the lawsuit. The court agreed, ruling that the fee is a periodic payment for a service without a principal obligation, thereby establishing that interest must be calculated from the day the payment was due.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZOR) 279. člen 3. odstavek; Zakon o postopku pri izvrševalnih posegih (ZPP) 373. člen 4. točka: TV license fees are payments for a service, not periodic debts, so overdue interest accrues from the date of default, not the lawsuit filing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki 2. izreka tako spremeni, da sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št. IV I 917/93 z dne 13.5.1993 ostane v veljavi v 1. točki tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna tožeči stranki plačati 1.805,00 SIT, v 8. dneh.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 6.750,00 SIT pritožbenih stroškov v 15 dneh.
[JEDRO]
Plačilo RTV naročnine ni občasna denarna terjatev, ker RTV naročnina ni civilni plod matične temeljne obveze (pri tem ne gre za črpanje kakšne pravice). Pri plačilu RTV naročnine gre za plačilo terjatve, ki se obračunava občasno (mesečno), za plačilo storitve, ki jo opravlja RTV s tem, da predvaja RTV program.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št.
IV I 917/93 z dne 13.5.1993 v točki 1. izreka za glavnico v znesku 5.635,00 SIT in v točki 3. izreka za stroške izvršilnega postopka ter toženi stranki naložilo, da je tožeči stranki dolžna povrniti 3.375,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov v 15. dneh. V ostalem delu pa je sklep o izvršbi v točki 1. razveljavilo in tožbeni zahtevek za plačilo 1.805,00 SIT zavrnilo.
Zoper zavrnilni del sodbe (točka 2. izreka) je vložila pritožbo tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, v kateri predlaga, da se sodba v izpodbijanem delu tako spremeni, da se tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov. V pritožbi navaja, da plačilo RTV naročnine ni občasna denarna terjatev in da je tožena stranka zato dolžna plačati zamudne obresti od dneva zamude dalje, ne pa šele od dneva vložitve tožbe.
Pritožba je utemeljena.
Občasna denarna terjatev je periodično ponavljajoča se obveza, ki dospeva kot civilni plod matične - temeljne obveze in se izpolnjuje v časovno določenih obrokih ali terminih. Po matični - temeljni obvezi, ki jo pri dolgoročnih obvezah ni, se razločuje od dolgoročnih obvez.
Plačilo RTV naročnine ni občasna denarna terjatev, ker RTV naročnina ni civilni plod matične temeljne obveze. Pri plačilu RTV naročnine gre za plačilo dajatve, ki se obračunava občasno (mesečno), ne da bi pri tem obstajala kakšna matična obveza. Gre za plačilo storitve, ki jo opravlja tožeča stranka s tem, da predvaja RTV program. Tožena stranka, kot imetnik TV sprejemnika, je dolžna plačati RTV naročnino mesečno, če je v zamudi s plačilom mesečne naročnine, pa je dolžna plačati tudi zamudne obresti od dneva zamude dalje do plačila (277. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določilo 3. odst. 279. čl.
ZOR, ko je tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti za čas od zapadlosti posamezne mesečne naročnine do dneva tožbe, v skupnem znesku 1.805,00 SIT, zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določila 4. točke 373. čl. ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo in sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi tudi v tistem delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da je tožeči stranki dolžna plačati 1.805,00 SIT zamudnih obresti za čas od dneva zapadlosti posamezne mesečne RTV naročnine do dneva vložitve tožbe.
Na podlagi določila 166. čl. ZPP v zvezi z določilom 154. čl. ZPP je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 6.750,00 SIT (taksa za pritožbo).