Appeal dismissed; enforcement via certificate barred while compulsory settlement term remains active.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance decision to reject the enforcement request. The creditor sought enforcement based on a certificate of debt while a compulsory settlement was still active and the two-year payment term had not expired. The court ruled that because the enforcement court must decide on both the assessment of the debt and the permission to enforce simultaneously, it could not grant enforcement merely for the assessment portion while the statutory deadline for voluntary performance remained open.
Legislator headnote
AI generated3. odst. 64. člena ZPPSL; 1. odst. 18. člena ZIP: While a certificate of debt allows for subsequent assessment of claims not yet verified in compulsory settlement proceedings, enforcement cannot be permitted if the statutory period for voluntary performance under the compulsory settlement has not yet expired, as the enforcement court must rule on both the assessment and the permission to enforce together.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnik sam trpi svoje stroške pritožbe.
[JEDRO]
Terjatev upnika na podlagi verodostojne listine zaenkrat ni bila ugotovljena. Glede na določbo 3. odst. 64. člena ZPPSL bi jo bilo sicer mogoče naknadno ugotoviti v naložitvenem delu sklepa o izvršbi, vendar pa glede na določbo 1. odst. 18. člena ZIP ne bi bilo mogoče dovoliti oprave izvršbe. Ker še ni pretekel rok iz potrjene prisilne poravnave za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, tako ni mogoče dovoliti izvršbe, saj ni mogoče odločiti le o naložitvenem delu predloga za izvršbo. O obeh delih predloga za izvršbo izvršilno sodišče namreč odloča hkrati (2. odst. 38. člena ZIP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo. Ugotovilo je, da je bila (pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Ker po pogojih iz prisilne poravnave še ni potekel rok za poravnavo terjatve, je predlog za izvršbo preuranjen.
Upnik se je zoper sklep pritožil in predlagal, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek. Priglasil je tudi pritožbene stroške. Navedel je, da ima prisilna poravnava po določbi 3. odst. 59. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93 in 39/97; v nadaljevanju ZPPSL) pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka. Sklep, s katerim je poravnalni senat potrdil prisilno poravnavo, ima za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova. Glede na to, da upnik nima izvršilnega naslova zaradi nesodelovanja v postopku prisilne poravnave, "bi z izdajo predlaganega izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine dosegel izvršljivost za terjatev, ki ni zajeta v sklepu o potrditvi prisilne poravnave" (64. člen ZPPSL).
Pritožba ni utemeljena.
Upnik je v konkretnem primeru zaradi izterjave svoje (še neugotovljene) terjatve predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pod pogoji iz sklenjene prisilne poravnave.
V postopku prisilne poravnave nad dolžnikom je bila dne 16.9.1997 potrjena prisilna poravnava (sklep je postal pravnomočen dne 2.10.1997), po kateri je dolžan dolžnik izplačati upnikom njihove ugotovljene terjatve v roku dveh let od pravnomočnosti tega sklepa in v za 40% zmanjšanih zneskih.
Potrjena prisilna poravnava ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, ter proti upnikom, ki so se postopka udeležili, pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo (3. odst. 59. člena ZPPSL). Terjatev upnika na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk z dne 20.10.1997 pa zaenkrat ni bila ugotovljena. Glede na določbo 3. odst. 64. člena ZPPSL bi jo bilo sicer mogoče naknadno ugotoviti v naložitvenem delu sklepa o izvršbi, vendar pa glede na določbo 1. odst. 18. člena ZIP ne bi bilo mogoče dovoliti oprave izvršbe.
Izvršilno sodišče namreč s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine (2. odst. 38. člena ZIP) odloči tako o dajatvenem (naložitvenem, kondemnatornem) delu predloga za izvršbo (1. točka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine) kot (hkrati) tudi o tem, da se po pravnomočnosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi dovoli oprava izvršbe (2. točka sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine).
Ker glede na navedeno (saj še ni pretekel rok dveh let iz potrjene prisilne poravnave za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti) v konkretnem primeru ni mogoče dovoliti izvršbe, tudi ni mogoče odločiti le o naložitvenem delu predloga za izvršbo, saj o obeh delih predloga za izvršbo izvršilno sodišče odloča hkrati (2. odst. 38. člena ZIP).
Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrditi, kot to določa 2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam trpeti stroške pritožbe (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).