Court dismisses lawyer's appeal for rejecting client conference fees as covered by other tariff items.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker specialna tarifna št. konference s stranko (ne pa udeležbe na konferencah in sestankih) ne ovrednoti posebej, to pomeni, da gre za opravilo, ki je vsebovano oz. ovrednoteno že v tarifnih postavkah, ki vsebujejo točke za posamezne storitve pravne pomoči, v konkretni zadevi pri sestavi predloga za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika, izdalo sklep o izvršbi, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo ter odmerilo stroške upnika na 16.690,00 SIT.

Proti sklepu o odmeri stroškov vlaga pritožbo upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da prizna upniku še 100 odvetniških točk, podrejeno pa predlaga razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbija sklep v delu, v katerem je sodišče prve stopnje črtalo stroške za konferenco s stranko, ki so bili pravilno priglašeni. Stroški za predlog so določeni v tarifni št. 21/1 in tam ni govora, da bi bili zajeti stroški v zvezi z aktivnostmi pooblaščenca ob vložitvi predloga. Pač pa je to določeno v tarifni št. 33 1a in b, katera je ocenjena na 50 točk oz. za vsake začete pol ure 100 točk. Odvetnik ne more vložiti predloga, ne da bi se s stranko pogovoril. Z nepriznavanjem stroškov se dodatno favorizira dolžnika. Višje sodišče priznava stroške konference celo dolžniku za vložen ugovor, zadeva Cpg 1570/95. Pritožba ni utemeljena.

V konkretni zadevi pritožnik trdi, da je napadeni sklep materialnopravno napačen, ker sodišče ni priznalo upniku stroškov za posvet s stranko pred vložitvijo izvršilnega predloga, ampak samo stroške za izvršilni predlog. Pri tem se pritožba opre na določbo tarifne št. 33 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 7/95).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odvetnika stranke v zvezi z obravnavanjem zadeve gotovo nastajajo številni in različni stroški.

Po določbi 151. člena ZPP (uporaba v zvezi s 14. členom ZIP) so relevantni pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Kaj je primerna nagrada za odvetnika, pa povedo določbe Odvetniške tarife. V 2. členu tarife je določeno, da so odvetniške storitve vsa opravila, ki jih odvetnik opravi za stranko zaradi nudenja pravne pomoči v njeni zadevi, stroški zastopanja pa so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Nato so posamezne storitve pravne pomoči ovrednotene v tarifnih številkah.

V tarifni št. 33 je v 1. odstavku določeno, da če opravila iz te tarifne številke niso zajeta v opravilih iz drugih tarifnih številk, ker gre za posebno opravilo, pripada odvetniku določeno število točk.

V 1a točki te tar. št. je opisan posvet in mnenje v trajanju do pol ure. V pritožbi upnik ne zatrjuje, da bi opravil skupaj posvet in dal mnenje (pravno), ampak trdi, da se je moral posvetovati s stranko, ali naj vloži predlog za izvršbo ali ne. Nato se pritožba sklicuje še na 2. točko, ki našteva pregled spisov, listin in druge dokumentacije. Posvet s stranko, ali je treba vložiti predlog za izvršbo ali ne, pa ni mogoče razvrstiti v pregled spisov, listin in druge dokumentacije. Ker specialna tarifna št. konference s stranko (ne pa udeležbe na konferencah in sestankih) ne ovrednoti posebej, to pomeni, da gre za opravilo, ki je vsebovano oz. ovrednoteno že v tarifnih postavkah, ki vsebujejo točke za posamezne storitve pravne pomoči, v konkretni zadevi pri sestavi predloga za izvršbo. Če bi držalo stališče, ki ga zastopa pritožba, bi pomenilo, da je za vsako vlogo oz. storitev pravne pomoči, ki jo odvetnik opravi po nalogu stranke, treba priznati še stroške za strankino soglasje, da vloži določeno vlogo.

Ker odloča sodišče v vsaki zadevi posebej, pa sklicevanje na eventualne drugačne rešitve v drugih zadevah, ne more biti pravno upoštevno.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje povsem pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (380. člen ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).