Appeal dismissed; withdrawal of enforcement claim cannot be recalled as the claim no longer exists. Withdrawal affects procedural status irreversibly. Court rejected attempt to recall withdrawal as claim is extinguished.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed as unfounded, upholding the first-instance court's decision to reject the appellant's request to recall their withdrawal of the enforcement claim. The appellant argued that the first court incorrectly treated the withdrawal of a withdrawal as a modification of the claim, violating procedural law. The court ruled that once a claim is withdrawn, it ceases to exist, making its recall legally impossible regardless of the appellant's mistaken belief about the debt's status.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 38. člena ZIP; 193. člen ZPP: Upon withdrawal of an enforcement claim, the claim is extinguished and cannot be recalled; any attempt to withdraw a withdrawal is legally ineffective as the underlying claim no longer exists.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V pravdnem postopku po ugovoru zoper izvršilni sklep iz 2. odst. 38. člena ZIP odloča sodišče enako kot po ugovoru zoper plačilni nalog - odloči ali ostane izvršilni sklep v celoti ali deloma v veljavi. Na podlagi določila 193. člena ZPP o umiku tožbe velja ustaljeno stališče sodne prakse, da umika tožbe - izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, ker tožbe - predloga več ni. Umik izvršilnega predloga oziroma tožbe neposredno vpliva na procesno stanje. Umika ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n. pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana. V kolikor dolg še ni v celoti ali delno plačan, ga bo lahko upnik izterjal z novim izvršilnim predlogom. Zato je sodišče brez podlage v procesnem zakonu in tudi brez potrebe glede na reševanje veljavnosti izvršilnega sklepa, spremembo tožbe zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom pod 1. točko izreka po delnem umiku tožbe-izvršilnega predloga in delnem umiku ugovora v celoti odločilo o veljavnosti naložitvenega dela izvršilnega sklepa in o pravdnih stroških. Pod točko 2 izreka je zavrglo spremembo tožbe in pod 3. točko izreka je zavrglo spremebo tožbe, ki presega spremembo pod točko 2 izreka.
Tožeča stranka se je pritožila zoper celotni sklep , čeprav je navedla razloge le v zvezi z 2. in 3. točko izreka. Uveljavila je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev določb pravdnega postopka. Slednjo kršitev vidi pritožba v napačni uporabi 190. člena ZPP, ko je prvostopno sodišče preklic umika tožbe štelo kot spremembo tožbe.
Pritožba ni utemeljena.
V pravdnem postopku po ugovoru zoper izvršilni sklep iz 2. odst. 38. člena ZIP odloča sodišče enako kot po ugovoru zoper plačilni nalog - odloči ali ostane izvršilni sklep v celoti ali deloma v veljavi.
Tožeča stranka je s pripr. spisom na red. štev. 4 umaknila tožbo - izvršilni predlog za glavnico 369.884,80 sit, vztrajala pa je pri preostanku glavnice 85.432,20 ter vseh pripadkih in pri tem tudi opredelila do katerega dneva tečejo zamudne obresti, razen za znesek 85.432,20 kjer je zahtevala obresti od dneva vložitve izvršilnega predloga pa do plačila. Pri tem je še dodati, da je že v izvršilnem prelogu tožnica navedla, da ima toženka dobropis v znesku 24.600,00 sit - ta znesek pa je tožnica upoštevala pri delnem umiku tožbe.
Tožena stranka je nato umaknila ugovor za celotni še sporni del izvršilnega sklepa.
Prvostopno sodišče bi v taki situaciji moralo v skladu 456. členom ZPP vzeti na znanje delni umik tožbe in v tem obsegu izvršilni (naložitveni) sklep razveljaviti oziroma vzeti na znanje umik ugovora ter v preostalem delu vzdržeti izvršilni sklep v veljavi. Z odločitvijo o pravdnih stroških bi bilo o tej pravdni zadevi v celoti odločeno. To je prvostopno sodišče v 1. točki izreka tudi storilo.
Pritožba pa ima prav, da je prvostopno sodišče sledečo vlogo tožeče stranke o (delnem) preklicu umika tožbe napačno ocenilo kot spremembo tožbe. Dejansko pa gre za umik umika tožbe. Glede tega pa naslednje: Na podlagi določila 193. člena ZPP o umiku tožbe velja ustaljeno stališče sodne prakse, da umika tožbe - izvr. predloga ni mogoče preklicati, ker tožbe - predloga več ni. Umik izvršilnega predloga oziroma tožbe neposredno vpliva na procesno stanje. Umika ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n. pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana, ali v konkretnem primeru, da bo tudi tožena stranka upoštevala dobropis v znesku 24.600,20 sit pri vtoževanem dolgu). V kolikor dolg še ni v celoti ali delno plačan, ga bo lahko upnik izterjal z novim izvršilnim predlogom. Zato je sodišče brez podlage v procesnem zakonu in tudi brez potrebe glede na reševanje veljavnosti izvršilnega sklepa - spremembo tožbe zavrglo.
Vendar je opisano kršitev procesnega zakona pri izreku pod drugo in tretjo točko izreka šteti kot relativno kršitev iz 1.odst.354. člena ZPP, ki ni privedla do nepravilne odločitve. Izpobijana odločba je v obsegu umika tožbe oziroma ugovora pravilno razveljavila oziroma vzdržala v veljavi izvršilni sklep iz 2. odst.38. člena ZIP in pravilno odločila o pravdnih stroških. Pri tem pa je dodati, da sodna praksa v pravdi o veljavnosti plačilnega naloga oziroma izvršilnega sklepa iz 2. odst.38. člena ZIP dovoljuje tožniku, da vloži novo tožbo (ne pa izvršbe po verodostojni listini) in o vsakem zahtevku posebej odloči. Glede na pritožbeno navedbo o smotrnosti obravnavanja spremenjenega zahtevka je dodati, da nove tožbe tožnica ni vložila, saj je zmotno štela, da lahko prekliče umik tožbe in da lahko razširi izvršilni predlog.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.