Enforcement appeal dismissed; custody issues belong in a separate custody modification trial, not enforcement proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision refusing to enforce a court order transferring custody of a minor to the mother. The appellant argued that the mother was unfit and cited a threat made by the child, claiming these facts required a stay of enforcement. The court held that allegations of unfitness and specific incidents like the child's threat are matters for a separate trial on custody modification, not the enforcement procedure. Consequently, the court ruled that the enforcement judge must execute the final, binding custody order without re-evaluating the underlying suitability of the custodian.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIP); Zakon o postopku pri izvrševanju odločb (ZPP): Allegations regarding the unfitness of a custodian or specific incidents involving the child during enforcement proceedings are not grounds to stay or invalidate enforcement; such issues must be adjudicated in a separate trial on modification of custody.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik se v izvršilnem postopku sklicuje na neprimernost upnice za varstvo in vzgojo otroka, kar pa je lahko le predmet sodne presoje v pravdi, ki teče na podlagi dolžnikove tožbe na predodelitev otroka. V konkretnem izvršilnem postopku pa je potrebno izvršiti pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, po kateri je bil mladoletni otrok dodeljen v varstvo in vzgojo materi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi tega sodišča opr.št. I I 50/97-3 z dne 19.6.1997, na izročitev mladoletnega T.B. materi - upnici. Ugotovilo je, da dolžnik zadržuje pri sebi mladoletnega otroka, ki je bil na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Novem mestu, opr. št. P 338/94 z dne 5.9.1994 dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo materi - upnici. V ugovoru pa dolžnik po nadaljnjih ugotovitvah prvostopnega sodišča ne navaja nobenega ugovornega razloga iz 50. člena ZIP.
Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zahteva, naj se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Poudarja, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen. Opozarja na dogodek z dne 19.9.1997, ko je mladoletni otrok zagrozil materi- upnici, da ne bo šel več v šolo, če ga bo še kdaj prišla iskat. Pravda, ki teče zaradi predodelitve otroka, pa pomeni razlog, zaradi katerega bi moralo sodišče izvršbo tudi odložiti.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvostopnega sodišča, da dolžnik ni navedel nobenih ugovornih razlogov iz 50. člena ZIP, ki bi lahko preprečili izvršitev pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, na podlagi katere je bil mladoletni T.B. dodeljen v varstvo in vzgojo materi - upnici. Dolžnik se še ves čas tega izvršilnega postopka sklicuje na neprimernost upnice za varstvo in vzgojo otroka, sklicujoč se na razne dogodke, ko naj bi otrok celo zavračal svojo mater oz. se čutil zaradi nje ogroženega. Vse te zatrjevane okoliščine, ki jih ponavlja še v pritožbi zoper prvostopni sklep, pa so lahko predmet sodne presoje le v pravdi, ki teče na podlagi dolžnikove tožbe na predodelitev otroka. V tem postopku torej ni izkazane nobene potrebe po kakšnem ponovnem razčiščevanju ali celo dopolnjevanju dejanskega stanja in domnevni dogodek z dne 19.9.1997, na katerega se pritožnik sklicuje, ne more predstavljati novote, ki bi narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa iz razloga zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V tem izvršilnem postopku je vendarle treba le izvršiti pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, saj je dolžnik s svojim ravnanjem preprečil, da bi bil mladoletni otrok pri materi - upnici, kot je to s sodbo odločilo sodišče. Sodišče prve stopnje je torej pri odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na zadostno ugotovljeno dejansko podlago pravilno uporabilo tudi vse v poštev prihajajoče določbe ZIP.
Sodišče prve stopnje pa bo moralo odločiti še o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe, ki ga je sicer "zavrnilo" že v razlogih svojega sklepa, moralo pa bo o predlogu odločiti v izreku odločbe, torej sedaj s posebno odločbo. Zato pritožbeno sodišče posebej ni obravnavalo tistih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na razloge prvostopnega sodišča glede dolžnikovega predloga za odlog izvršbe.
Ker v pritožbi uveljavljani razlogi torej niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kakšne od bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, ki jih pritožnik sicer izrecno ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa mora nanje paziti po uradni dolžnosti (člen 365/2 ZPP v zvezi s 14. členom ZIP), je zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 1. odstavka 380. člena v zvezi s 381. členom in 368. člen ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).