Inadmissible appeal against inheritance court summary of heirs' agreement; only general contract law applies.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the heir's appeal against the first-instance court's decision to summarize a valid inheritance agreement in the inheritance decree. The appellant argued the agreement was void due to mistake, claiming she was unaware of a prior gift deed that would have prevented her from signing. The court ruled that the inheritance court lacks jurisdiction to review the validity of the contract and can only verify that all heirs participated and the summary was accurate.
Legislator headnote
AI generatedArticle 214/3 of the Inheritance Act; Article 61 of the Obligations Act: The inheritance court may summarize a heirs' agreement in the inheritance decree only if all heirs signed it and the summary is accurate; the court cannot review the contract's validity, which must be challenged via general contract law proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dedinje A se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r- d i sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Zapuščinsko sodišče povzame v sklep o dedovanju sporazum o delitvi zapuščine, če so ga sklenili vsi dediči. Sporazum je pogodba, ki jo ni mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o dedovanju, ampak le s tožbo po splošnih obligacijskih predpisih. Sklep o dedovanju je mogoče izpodbijati le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo obseg zapuščine po pokojni B in je med drugim štelo v zapuščino tudi denarna sredstva na hranilni knjižici C s saldom Č DEM ter na hranilni knjižici C s tolarskim saldom D SIT. Na zapuščinski obravnavi so vse tri dedinje sklenili dedni dogovor in tak dedni dogovor je zapuščinsko sodišče povzelo v sklep o dedovanju.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila A zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnica je dedni dogovor sklenila v zmoti, ker ni vedela za darilno pogodbo, v kateri je bilo darilo dano kot dediščina. Dedinja E je bilo dedno odpravljena in če bi pritožnica zato vedela, takšnega dednega dogovora ne bi sklenila. Dedni dogovor je zato neveljaven in pritožnica predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Po 3. odst. 214. čl. Zakona o dedovanju lahko vsi dediči sporazumno predložijo delitev zapuščine, sodišče pa tak sporazum (dedni dogovor) navede v sklepu o dedovanju. Sodišče torej lahko povzame v sklep o dedovanju le sporazum, ki so ga sklenili vsi dediči. V konkretni zadevi so nastopile tri dedinje in vse tri so sklenile (podpisale) dedni dogovor. Obstajali so torej vsi pogoji za to, da je zapuščinsko sodišče sporazum povzelo v sklep o dedovanju. Pritožbeno sodišče je tudi ugotovilo, da je bil sporazum dedinj povzeto v sklep o dedovanju točno v takšni obliki, kot je bil sklenjen. To pomeni, da so bili spoštovani vsi pogoji iz čl. 214/3 Zakona o dedovanju. Zato je pritožba neutemeljena.
Zapuščinsko sodišče pa po čl. 214/3 Zakona o dedovanju nima pravice preizkušati vsebine in veljavnosti sporazuma, saj je sporazum pogodba, ki je v avtonomiji strank. Za pogodbe pa veljajo splošne določbe obligacijskega prava. Če je kateri od dedičev mnenja, da je sporazum iz kateregakoli razloga neveljaven, lahko to uveljavlja v pravdi. V konkretnem primeru se dedinja sklicuje na zmoto (čl. 61 ZOR). To vse pa pomeni, da v zapuščinskem postopku ni mogoče uveljavljati neveljavnosti dednega dogovora. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške.