Appeal dismissed; interim order cannot preempt plaintiff's substantive claim in contract disputes.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a provisional order. The appellant argued that the order should secure a claim against solidarily liable partners, but the court held that interim measures cannot satisfy a future or existing substantive claim in contract disputes. The decision emphasized that realizing an interim order would consume the plaintiff's interest in filing the lawsuit, except in specific cases like injunctions or survival claims.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršilnem postopku; Zakon o gospodarskih družbah: An interim order cannot be used to secure a claim from contractual relationships if its realization would consume the plaintiff's interest in filing the lawsuit, except for injunctions or survival claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Začasna odredba se ne sme skladati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uveljavljen s tožbo, ali pa šele bo. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe. V sodni praksi in pravni teoriji sta znani izjemi le v zvezi z motitvenimi tožbami ter zahtevki za prejemke, ki so osnova za preživljanje. V nobenem primeru se taka izjema ne dovoli za zavarovanje zahtevka iz pogodbenih odnosov. Za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo sta solidarno odgovorna tudi družbenika (101. člen ZGD).
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in sicer odredbe, da mora tožena stranka izročiti tožnici v hrambo pekarniško opremo in jo tudi prenehati uporabljati ter spreminjati.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da ne gre za identičnost zahtevka iz tožbe ter da sta po opominu tudi drugo- in tretje-toženec solidarno odgovorna za obveze prvotožene stranke.
Pritožba ni utemeljena.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog začasne odredbe identičen z tožbenim zahtevkom o vrnitvi pekarske opreme in da se začasna odredba ne sme pokrivati s tožbenim zahtevkom. Pri tem je dodati, da se začasna odredba ne sme skladati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uveljavljen s tožbo, ali pa šele bo. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe. V sodni praksi in pravni teoriji sta znani izjemi le v zvezi z motitvenimi tožbami ter zahtevki za prejemke, ki so osnova za preživljanje (glej Ude: Predpisi o izvršilnem postopku str.212; Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo, str. 393). V nobenem primeru se taka izjema ne dovoli za zavarovanje zahtevka iz pogodbenih odnosov.
Glede drugega dela predlagane začasne odredbe - prepovedi uporabe in spreminjanja pekarske opreme tožeča stranka v predlogu ni izkazala nevarnosti za bodočo izvršbo glede event. vrnitve te opreme.
Pritožba ima sicer prav, da je v pravdnem spisu opomin za plačilo zapadlih obrokov in sta za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo solidarno odgovorna tudi družbenika (101. člen ZGD), vendar je oprema očitno v posesti pravne osebe in torej ni razviden obstoj obveznosti obeh družbenikov, ki te opreme nimata ne v posesti in ne v uporabi. Zato za izdajo začasne odredbe zoper drugo- in tretjetoženca tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja terjatve.
Njuna solidarna odgovornost za event. plačilo zapadlih obrokov iz pogodbe o leasingu pa ni predmet predlagane začasne odredbe.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.