Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 919/97 ECLI:SI:VSLJ:1997:II.CP.919.97 AI generated

Appeal dismissed; creditor lacks interest for interim order when mortgage registration secures claims better than transfer prohibition.

Case Number VSL sklep II Cp 919/97
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision refusing an interim order prohibiting the transfer or encumbrance of real estate. The creditor argued that being a mortgagee and having a pledge did not guarantee security, while the court found the creditor's claims adequately protected by the ability to register a mortgage. The court ruled that since a registered mortgage offers superior security compared to a transfer ban, the creditor lacked the necessary legal interest to request the interim measure.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) 265. člen; Zakon o zemljiški knjigi (ZJK) 46. člen; Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) 63. člen: A creditor holding a mortgage registration has no legal interest in obtaining an interim order prohibiting the transfer of the property if the mortgage can be registered to secure the claim more effectively.

Keywords

AI generated
legal interest requirement interim order refusal mortgage registration transfer prohibition enforcement procedure law

Cited Legislation

AI generated
2nd paragraph of Article 265 of the Enforcement Procedure Act (ZIP)
Article 46 of the Land Register Act (ZJK)
Article 63 of the Act on Fundamental Property Relations (ZTLR)
2nd paragraph of Article 365 of the Civil Procedure Act (ZPP)
Article 14 of ZIP in conjunction with Article 380(2) of ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

[JEDRO]

Ob dejstvu, da ima upnik dolžnikovo dovoljenje za vknjižbo hipoteke na nepremičninah, ki naj bi bile predmet predlagane začasne odredbe, je očitno, da ni podan upnikov pravni interes za začasno odredbo. Z vknjižbo hipoteke bi bile njegove terjatve zavarovane celo bolje kot s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno odredbo, da se J. P., I. P. in B. P. prepove odtujitev in obremenitev dvoinpolsobnega stanovanja v izmeri 67,50 m2 kot posebnega dela stavbe na K. ulici 9 v Ljubljani, ter da se R. M.

prepove odtujitev in obremenitev trisobnega stanovanja v izmeri 75,90 m2 kot posebnega dela stavbe na V. ulici 15 v Ljubljani.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Meni, da je zmotno stališče, da je terjatev dovolj zavarovana z vknjižbenimi dovoljenji ter dejstvom, da je tožeča stranka že zastavni upnik. Pri nepremičninah se ustanovi zastava z vpisom obremenitve v zemljiško knjigo in ne zgolj z izjavo oziroma vknjižbenim dovoljenjem. Vknjižbena dovoljenja, kot ga je za jamstvo dobila tožeča stranka, so brez izvršilnega naslova in sama ne morejo biti vpisana. Sicer pa toženca s predlagano odredbo ne bi trpela znatnejše škode. Po drugi strani pa obstaja velika nevarnost, da se tožeča stranka ne bo mogla poplačati, saj bosta toženca in njuni dolžniki poskusili onemogočiti, ali izterjavo precej otežiti, s tem, da bosta svoje premoženje odtujila. Toženec je že od začetka leta 1994 v tujini na begu. Grozi mu kazenski pregon in za njim je razpisana mednarodna tiralica. Tožeča stranka je večkrat pozvala k plačilu dolga toženko, vendar brezu uspeha.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje sicer res ni obravnavalo trditev tožeče stranke, da bi toženca s predlagano odredbo utrpela kvečjemu neznatno škodo.

Kljub temu, da upnik potem ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bi dolžnik brez odredbe onemogočil ali otežil izterjavo (2. odstavek 265. člena Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP), to vprašanje v konkretnem primeru ni relevantno. Ob dejstvu, da ima tožeča stranka (upnik) dovoljenji tožencev (dolžnikov) za vknjižbo hipoteke na nepremičninah, ki naj bi bile predmet predlagane začasne odredbe, je namreč očitno, da ni podan pravni interes tožeče stranke za začasno odredbo. Z vknjižbo hipoteke (ki jo lahko upnik doseže kadarkoli - za varstvo vrstnega reda je dovolj, da upnik vloži predlog za vknjižbo - 46. člen Zakona o zemljiški knjigi) bi bile njegove terjatve zavarovane celo bolje kot s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin. Kajti hipotekarni upnik je upravičen zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine pred upniki, ki na njej nimajo hipoteke, in pred upniki, ki so si pridobili hipoteko na njej za njim, in sicer ne glede na to, če se je lastnik obremenjene nepremičnine spremenil (1. odstavek 63. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Ker ima torej tožeča stranka (upnik) pravno možnost zavarovanja terjatve z učinkovitejšim in kvalitetnejšim sredstvom, nima pravnega interesa za prepoved odtujitve in obremenitve premičnin (hipoteka bi tožeči stranki v primeru prodaje nepremičnine zagotavljala poplačilo pred vsemi, ki bi pridobili zastavno pravico oziroma poplačilno pravico za njo - glej 1. in 2. odstavek 173. člena ZIP).

Zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi moralo sodišče prve stopnje predlog za začasno odredbo sicer zavreči. Vendar ker pritožnik ne uveljavlja te kršitve postopka, ki ni taka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 14. členom ZIP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).