Appeal allowed; inheritance judgment voided for missing kinship details and failure to address pre-nationalization waiver.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against the first-instance inheritance judgment, ordering its revocation and remittal for a new proceeding. The plaintiffs argued the lower court ignored a notarized waiver of inheritance rights signed before nationalization and failed to specify the kinship degree of the heirs. The court ruled that the judgment was procedurally flawed because it lacked essential kinship data required by law and failed to consider the relevant notarized document.
Legislator headnote
AI generated13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP; 2. odstavek 80. člena ZDEN: An inheritance judgment is void if it fails to specify the type and degree of kinship between the decedent and the heirs, and the court must examine notarized waivers of inheritance rights signed prior to nationalization.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Če v sklepu o dedovanju ni navedena vrsta in stopnja sorodstva med zapustnikom in zakonitim dedičem, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino denacionalizirano premoženje (3329 delnic Delniške družbe P. U. Ljubljana) ter da so zakoniti dediči tega premoženja L. D., A. N. P. in N. F. do 1/8, A. M. D., M. D., U. D. in N. B. do 1/32-tine, Marija S., Marjana S., O. P., J. D., J. S. in M.
P. do 1/20-tine ter D. S. in K. L. K. do 1/10-tine zapuščine.
Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe aterialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožujejo dediči A. N. P., A. M. D., M. D., U. D. in N. B. ter predlagajo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjujejo, da je sodišče prve stopnje spregledalo notarsko listino, s katero je bila mati dedinje N. F., S. F., roj. D.
dedno odpravljena po svojih starših, torej tudi po zapustnikovem bratu J. D. Notarski zapis z dne 29.9.1938 vsebuje izjavo, da je pokojna S. F. popolnoma dedno odpravljena in da se odpoveduje dedni pravici, zlasti še pravici dedovanja iz naslova zakonitega dednega nasledstva, kakor tudi pravici zahtevati nujni delež iz zapuščine svojih staršev, torej tudi po očetu J. D. Sodišče prve stopnje te dedne izjave sploh ni omenilo, čeprav je pomembna, saj je dana pred podržavljenjem premoženja. 2. odstavek 80. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN) namreč določa, da imajo dedne izjave, dane pred podržavljenjem premoženja, ki je predmet dednega postopka, pravni učinek.
Pritožba je utemeljena.
Ker je sodišče prve stonje ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za zakonito dedovanje, je odločilnega pomena sorodstveno razmerja zapustnika z osebami, za katere je sodišče ugotovilo,da so njegovi dediči. Krog zakonitih dedičev je namreč določen po načelu rodbinske pripadnosti, t.j. po sorodstveni (krvni ali civilni) ter zakonski zvezi z zapustnikom (10. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). O tem odločilnem dejstvu (sorodstveni ali zakonski povezavi z izpodbijanim sklepom ugotovljenih dedičev z zapustnikov) pa izpodbijani sklep nima razlogov. Ne v izreku ne v obrazložitvi namreč ni navedena stopnja in vrsta sorodstva med zapustnikom in posameznimi osebami, ki so razglašene za dediče. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Ker je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točka 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD (na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti - 2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sicer pa je izpodbijani sklep pomanjkljiv tudi zato, ker nima razlogov o notarski listini (s katero naj bi se S. F., rojena D., ki je mati N. F., še pred podržavljenjem zapustnikovega premoženja odpovedala dedovanju po zapustnikovem bratu J. D.), čeprav sta na to listino že med postopkom pred sodiščem prve stopnje opozarjali A. M. D. in N. B. Odpoved dedovanju velja namreč (če ni izrečno omejena le na tistega, ki se odpoveduje) tudi za potomce.
Pravilo, da so potomci dediči po lastni pravici, tu ni povsem konzistentno.
Pri ponovni pisni izdelavi sklepa o dedovanju naj sodišče prve stopnje pazi na razumljivost, zlasti pa navede sorodstveno razmerje posameznega dediča z zapustnikom ter obravnava notarsko listino o odpovedi dedovanju, ki je bila dana pred podržavljenjem (dne 23.9.1938) ter ima zato bržkone pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja (2. odstavek 80. člena ZDEN).
Opozoriti velja tudi, da tisti del zapuščine, ki predstavlja denacionalizirano premoženje, preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (2. odstavek 78. člena ZDEN). Za določanje kroga dedičev je zato odločilen ta trenutek.