Appeal dismissed: Denationalization claimant needs final restitution order before bankruptcy sale exclusion.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor dismissed the appeal against a bankruptcy trustee's order to sell part of the estate. The appellant argued that a 1993 temporary order prohibiting disposal of specific properties under the Denationalization Act should block the sale. The court held that such temporary measures only apply to voluntary corporate acts, not judicial enforcement, and that a final restitution judgment was required before excluding assets from the bankruptcy estate. Consequently, the sale was confirmed as lawful.
Legislator headnote
AI generatedZakon o denacionalizaciji; Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji: A denationalization beneficiary may request exclusion of assets from bankruptcy only after obtaining a final decision on restitution in kind; otherwise, they are entitled to compensation under the Denationalization Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Denacionalizacijski upravičenec lahko uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacionalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) se nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.
[OBRAZLOŽITEV]
Pritožnica je pravočasno vložila pritožbo zoper odločitev stečajnega senata, ki je s sklepom iz 152. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS štev. 67/93, 8/96 in 39/97 - v nadaljevanju ZPPSL) odredil prodajo dela stečajne mase. V pritožbi je navedla, da je dne 22.7.1992 vložila predlog za denacionalizacijo, na njen predlog pa je pristojni upravni organ dne 6.5.1993 izdal začasno odredbo, s katerim se družbi T.M. prepoveduje razpolaganje z nepremičninami pri vlož. štev. 347 in 189 K.O. - torej tistih nepremičnin za katere je s izpodbijanim sklepom odrejena prodaja.
Pritožnica se je sklicevala tudi na 88. člena Zakona o denacionalizaciji, ki prepoveduje razpolaganje z premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve.
Pritožba ni utemeljena.
Zakon o denacionalizaciji (UR.l.RS 27/91 in sl.) ne razveljavlja predpisov, ki so bili podlaga za podržavljenje, pač pa, zaradi poprave krivic, na novo ureja lastniska razmerja z učinkom za naprej (ex nunc). Zato lahko denacinalizacijski upravičenec uveljavlja zahtevo za izločitev dela stečajne mase samo, če je že pred začetkom stečajnega postopka pridobil pravnomočno odločbo o vrnitvi premoženja v naravi. Sicer je denacinalizacijski upravičenec upravičen do odškodnine po določilih 42. do 50. člena ZDEN. Takšno pravno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. UI 72/93 (objavljena v Ur.l. RS štev. 24/95). Stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom je bil začet dne 6.4.1993, pritožnica pa ne uveljavlja, da že ima pravnomočno upravno odločbo o vrnitvi premoženja v last in posest.
Prav tako se prepoved razpolaganja po 88. členu ZDEN in začasna odredba po 11. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS štev. 55/92 in sl.) nanašata na pravnoposlovno razpolaganje podjetja z družbenim kapitalom in ne na prisilne ukrepe sodišča, določene z zakonom. Drugačni status upravičencev iz denacionalizacije, ki so pravočasno zavarovali svoje zahtevke z začasno odredbo po 11. členu cit. zakona, je uvedla šele novela ZPPSL, ki je stopila v veljavo dne 31.4.1997 in ne velja za stečajne postopke, začete pred navedenim dnem.
Glede na takšno pravno stanje zadeve so navedene nepremičnine del stečajne mase in je stečajni senat utemeljeno s sklepom odredil prodajo.