Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cpg 1081/95 ECLI:SI:VSLJ:1997:CPG.1081.95 AI generated

Breach of material contract does not terminate arbitration agreement; arbitration clause remains valid for disputes arising from breach.

Case Number VSL sklep Cpg 1081/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the plaintiff's claim. The plaintiff argued that the defendant's breach of the material construction contract rendered the entire agreement void, including the arbitration clause. The court held that while the breach terminated material obligations under the ZOR, the arbitration agreement possesses autonomous status and remains valid to resolve disputes stemming from the breach.

Legislator headnote

AI generated

ZOR; ZPP: Breach of the material contract terminates substantive obligations but does not automatically terminate the arbitration agreement, which retains validity to adjudicate disputes arising from the breach.

Keywords

AI generated
arbitration agreement autonomy material contract breach termination of obligations arbitration clause validity ZOR substantive law ZPP procedural law separate effect of clauses

Cited Legislation

AI generated
ZOR
ZPP 1. odt. 473. člen
ZPP 2. odst. 365. člen
ZPP 380. člen 2. točka
ZPP 381. člen

Cited Case Law

AI generated
VGSJ Sl 29/73 z dne 26.7.1973
odločbo VGSJ Sl 29/73 z dne 26.7.1973, obj.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Razdrtje materialnopravne pogodbe povzroči pravne učinke (prenehanje pogodbenih obveznosti) na materialnopravnem področju (določa jih ZOR kot materialnopravni predpis) in ne pomeni obenem razdrtja pogodbe o razsodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker sta stranki sklenili arbitražni dogovor.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da sta se pravdni stranki res dogovorili za arbitražni način reševanja medsebojnih sporov v zvezi s sklenjeno delovršno (gradbeno) pogodbo, vendar je tožena stranka pogodbo razdrla, kar je tožeča stranka sprejela, čeprav je bila tedaj pogodba že v celoti realizirana.

Učinek razdrte pogodbe je, da stranki druga zoper drugo nimata nikakršnih obveznosti, v vsakem primeru pa določbe razdrte pogodbe nimajo nikakršne nadaljnje moči. Pritožnica je predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ("pod vodstvom drugega sodnika").

Pritožba ni utemeljena.

Pravdni stranki sta sklenili dogovor o razsodišču (arbitraži) kot sestavino pogodbe, s katero sta urejali svoje materialnopravne pravice in obveznosti. Dogovorjena razsodiščna klavzula (21. člen pogodbe) je tako postranska sestavina (materialnopravne) pogodbe, ki pa ima zaradi svojega procesnopravnega značaja (urejena je v določbah ZPP) osamosvojen, avtonomen status. Tako je tudi stališče ustaljene sodne prakse (primerjaj npr. odločbo VGSJ Sl 29/73 z dne 26.7.1973, obj. v ZSO 1/1/76, str. 316).

Razdrtje materialnopravne pogodbe povzroči pravne učinke (prenehanje pogodbenih obveznosti) na materialnopravnem področju (določa jih ZOR kot materialnopravni predis) in ne pomeni obenem razdrtja dogovora o razsodišču. Drugačno sklepanje bi bilo v nasprotju tudi s samim namenom razsodiščne klavzule. Njen namen je (če niv posameznem primeru s pogodbo drugače določeno) gotovo v tem, da predvideva način reševanja vseh medsebojnih sporov pogodbenih strank v zvezi z sklenjeno pogodbo, torej tudi sporov, ki nastanejo v zvezi oziroma na podlagi razdrtja pogodbe. Pravdni stranki z določbami 21. člena pogodbe arbitražnega načina reševanja njunih morebitnih sporov nista v ničemer omejevali. Tako se pokaže odločitev prvostopnega sodišča, ki je tožbo zavrglo na podlagi določbe 1. odt. 473. člena ZPP, kljub temu da je bila pogodba razdrta, kot pravilna.

Pritožbeno sodišče je po določbi 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi z določbo 381. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje preizkusilo še glede razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker taki razlogi niso podani, je o določbi 2. točke 380. člena ZPP pritožčbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.