Appeal court voids first-instance decision for procedural violation and remands case for re-evaluation.

Pritožbi predlagatelja postopka prisilne poravnave se ugodi in se sklep okrožnega sodišča razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Poravnalni senat lahko predlog za prisilno poravnavo zavrne le v dveh primerih (57. in 58. člen ZPPSL), in sicer če na naroku za prisilno poravnavo ni sprejet, in če na istem naroku ugodi predlogu za ustavitev postopka iz 34. člena ZPPSL. Če predlog ni sprejet ali če se na naroku ugotovi, da ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (3. točka I. odstavka 34. člena ZPPSL), pa poravnalni senat po uradni dolžnosti začne še stečajni postopek (57. člen ZPPSL in II. odstavek 34. člena ZPPSL). Obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave poravnalni senat ne more ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po I. odstavku 34. člena ZPPSL le na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev, ali upravitelja prisilne poravnave. Če je podan predlog za ugotavljanje obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave, se takšen predlog lahko obravnava le na naroku in o njem ni mogoče odločati na seji senata (35. člen ZPPSL).

[OBRAZLOŽITEV]

Predlagatelj postopka prisilne poravnave se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen in postopek ustavljen. Odločitev sodišča prve stopnje naj bi bila neutemeljena, saj mu je bila na razpolago vsa dokumentacija, ki jo zahteva Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.

RS št. 67/93, ZPPSL), tudi mnenje revizorja, čeprav negativno. V napadenem sklepu pa se sodišče prve stopnje po nepotrebnem sklicuje na postopek pod opr. št. St 40/96, v katerem je bil s strani predlagatelja enak predlog umaknjen.

Pritožba je utemeljena.

Poravnalni senat je predlog za prisilno poravnavo zavrnil, ker je mnenja, da je ne bo mogoče izpeljati zaradi nezanesljivosti predloženih računovodskih izkazov, o katerih je pooblaščeni revizor podal zavrnilno mnenje, in na katerih temelji načrt finančne reorganizacije.

Poravnalni senat lahko predlog za prisilno poravnavo zavrne le v dveh primerih (57. in 58. člen ZPPSL), in sicer če na naroku za prisilno poravnavo ni sprejet, in če na istem naroku ugodi predlogu za ustavitev postopka iz 34. člena ZPPSL. V obeh primerih se postopek za prisilno poravnavo tudi ustavi. Če predlog ni sprejet ali če se na naroku ugotovi, da ni možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za prisilno poravnavo (3. točka I. odstavka 34. člena ZPPSL), pa poravnalni senat po uradni dolžnosti začne še stečajni postopek (57. člen ZPPSL in II. odstavek 34. člena ZPPSL).

Obstoja materialnih pogojev za izpeljavo prisilne poravnave pa poravnalni senat ne more ugotavljati po uradni dolžnosti, temveč po I. odstavku 34. člena ZPPSL le na obrazložen predlog upniškega odbora, vsakega upnika, ki je prijavil terjatev, ali upravitelja prisilne poravnave. Če je takšen predlog podan, se lahko obravnava le na naroku in o njem ni mogoče odločati na seji senata (35. člen ZPPSL). Sodišče prve stopnje je, ko je brez iniciative legitimiranih predlagateljev ugotavljalo realnost dolžnikovega predloga, kršilo določila 34. člena ZPPSL in storilo relativno kršitev postopka prisilne poravnave, ki pa je pritožnik ni uveljavljal. Ko pa je na seji senata zavrnilo predlog za prisilno pravnavo, čeprav bi o tem moralo opraviti narok, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka prisilne poravnave iz 9. točke II. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZPPSL, na katero se v pritožbenem postopku pazi po uradni dolžnosti.

Zaradi bistvene kršitve določb postopka prisilne poravnave iz II.

odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, je sodišče druge stopnje po 3. točki 380. člena ZPP napadeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.

V ponovljenem postopku pa bo sodišče prve stopnje najprej moralo predlagatelja pozvati k popravi predloga za prisilno poravnavo, saj le-ta nima vseh prilog iz 24. člena ZPPSL, manjka mu namreč poročilo o dolžnikovem ekonomsko-finančnem stanju. K predlogu sicer tudi niso bile priložene bilanca stanja, izkaz uspeha in izkaz gotovinskih tokov, vendar so del hkrati priloženega načrta finančne organizacije, zato je v tem delu predlog treba šteti za popoln. Načrt finančne reorgaizacije pa je prav tako pomanjkljiv, iz njega izhaja, da bodo po 30.9.1996 prenehale teči zamudne obresti od dolžnikovih obveznosti, kar ni v skladu s III. odstavkom 48. člena ZPPSL in III.

odstavkom 62. člena ZPPSL. Poleg tega k načrtu ni priložena podrobna finančna projekcija, ki vključuje gibanje finančnih tokov, stanje prihodkov in projekcijo bilance niti opis proizvodov podjetja in njegovih tržišč (2. in 3. točka II. odstavka 47. člena ZPPSL). V veliki meri pomanjkljivo opisani so tudi podatki iz III. odstavka 47. člena ZPPSL, predlagatelj pa metode finančne reorganizacije niti najmanj ni obraložil tako kot predvideva 49. člen ZPPSL. Iz teh razlogov naj sodišče prve stopnje v skladu s 50. členom ZPPSL pozove predlagatelja tudi k popravi in dopolnitvi načrta finančne reorganizacije, pri čemer naj pri postavitvi roka za popravo upošteva vrsto in zahtevnost napak, ki jih je treba odpraviti.