Appeal court vacates judgment for lack of explicit consent to substitute defendant in civil proceedings.

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba in dejanja, opravljena na narokih za glavno obravnavo dne 7.5.1996 in 28.6.1996 razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Za subjektivno spremembo tožbe mora biti vselej podana eksplicitna (in ne le konkludentna) izjava tistega, ki vstopa ne mesto prvotnega toženca.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo tudi v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati 733.001,80 SIT z zamudnimi obrestmi ter stroške postopka in tožbeni zahtevek (za plačilo omenjenega zneska) zavrnilo. Tožečo stranko je zavezalo, da mora sindikatu A povrniti 47.230,00 SIT stroškov postopka.

Zoper to sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče zmotno tolmačilo 7. čl. Statuta sindikata A. S tem členom je jasno določeno, da je tožena stranka pravni naslednik sindikata B. V nasprotnem primeru bi ostali delavci nekdanjega sindikata C brez svojega legitimnega zastopnika. Iz 22. čl. Statuta tožene stranke ne izhaja nič drugega kot to, da je tudi nekdanji sindikat C konstitutivni del tožene stranke. Da je tožena stranka organizirana na republiški ravni, pa za to pravdo ni pomembno. Prav tako ni pomembno, kdo je prejel naročeno blago, saj ga je tožeča stranka fakturirala naročniku, to pa je pravni prednik tožene stranke, sindikat C.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje ni vodilo postopka s prvotno toženo stranko, marveč s sindikatom A (t.j. naslednikom sindikata B), ki pa je izrecno izjavila, da ne privoli stopiti v pravdo namesto prvotnega toženca (list. št. 25). Res se je kasneje pooblaščenec sindikata A udeleževal postopka, vendar ni nikoli izjavil, da preklicuje prejšnjo izjavo, oziroma da privoli stopiti v pravdo namesto prejšnje tožene stranke - sindikata C. Zato iz njegove siceršnje procesne aktivnosti še ni mogoče sklepati na privolitev v subjektivno spremembo tožbe. Konkludentno jo je namreč mogoče izraziti le pri objektivni spremembi. Za subjektivno spremembo pa mora biti vselej eksplicitna (drugače bi tudi 2. odst. 192. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP določal absolutno domnevo, podobno kot 3. odst. 190. čl. ali 2. odst. 193. čl.). Sicer pa v postopku, ki teče po ugovoru zoper sklep o naložitvi plačila, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine (2. odst. 38. čl. Zakona o izvršilnem postopku), niti ni več mogoča sprememba tožbe. V tem postopku namreč sodišče ne sodi o zahtevku, marveč o pravilnosti že izdane odločbe o zahtevku.

Čim je tako, je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP. Kajti "toženi stranki" ni bil vročen predlog za izvršbo, niti sklep z dne 29.5.1992, pa tudi ne številna vabila na naroke za glavno obravnavo (v spisu ni povratnic, ki bi dokazovale vročitve teh pisanj). In ker je ta kršitev postopka absolutnega značaja, je irelevantno, katero od strank je prizadela, pritožbeno sodišče pa mora nanjo paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP). Zato je izpodbijano sodbo in dejanja, ki jih zajema ta kršitev (t.j.

dejanja opravljena na narokih za glavno obravnavo dne 7.5.1996 in 28.6.1996) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP).

Kot je rečeno že v prejšnjem razveljavitvenem sklepu, bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, kdaj je tožena stranka (sindikat C) prenehala obstajati. Če se je to zgodilo po vložitvi tožbe, je prišlo do prekinitve postopka (3. tč. 212. čl. ZPP). V tem primeru se bo postopek nadaljeval v skladu z 215. čl. ZPP (o nadaljevanju prekinjenega postopka bo moralo sodišče izdati ustrezen sklep), vendar le s subjektom, ki je pravni naslednik tožene stranke (t.j. tiste stranke, ki je v predlogu za izvršbo označena kot dolžnik).