Appeal allowed: creditor can secure future execution for post-bankruptcy costs via provisional order if not covered by bankruptcy expenses.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. štev. I Pg 369/95-2 z dne 20.12.1995 razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

[JEDRO]

Upnik lahko uveljavlja terjatev, ki je nastala med stečajnim postopkom in ima status stečajnih stroškov - s dajatveno tožbo, pridobljen izvršilni naslov pa realizira z izvršbo - bodočo izvršbo pa zavaruje z začasno odredbo. V zvezi z ugotavljanjem nevarnosti za bodočo izvršbo bo moral upnik med drugim tudi izkazati, da njegova terjatev, ki ima status stečajnih stroškov, ni zajeta v znesku, ki ga mora stečajni upravitelj izločiti za stroške po 158. členu ZPPSL. Če je vtoževani znesek rezerviran za stroške, odpade pravovarstveni interes za začasno odredbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je zavrglo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 3,305.486,00 sit. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da je odločitev sodišča v nasprotju z določilom 5. odstavka 99. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRJ štev 84/89 - ZPPSL).

Pritožba je utemeljena.

Predlog začasne odredbe se nanaša na tožbene navedbe, da je tožena stranka dolžna plačati del kupnine od prodanih stanovanj med stečajnim postopkom. Zato se pritožnik utemeljeno sklicuje na 5. odstavek 99. člena ZPPSL iz leta 1989. Pravila stečajnega postopka o uveljavljanju terjatev s prijavo, o preizkušanju terjatev na naroku, prerekanju in napotitvi na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, prepovedi izvršbe in zavarovanja itd. - se nanašajo samo na tiste terjatve, ki so obstojale ob začetku stečajnega postopka.

Torej lahko upnik uveljavlja terjatev, ki je nastala med stečajnim postopkom in ima status stečajnih stroškov - s dajatveno tožbo, pridobljen izvršilni naslov pa realizira z izvršbo - bodočo izvršbo pa zavaruje z začasno odredbo.

Take pravne situacije v tej zadevi ne morejo spremeniti okoliščine (ob pogoju, da so navedbe v tožbi o prodaji med stečajnim postopkom resnične), da je tožnik brez podlage v stečajnem zakonu priglasil svojo terjatev kot terjatev stečajnega upnika, da je stečajno sodišče preizkusilo terjatev na naroku in celo izdalo sklep o napotitvi na pravdo. V posledici takih napačnih ravnanj stranke in stečajnega sodišča je tožeča stranka v tožbi napačno priključila dajatvenemu zahtevku pod 3. točko petita tudi ugotovitveni zahtevek, prvostopno sodišče pa štelo, da se začasna odredba nanaša na ugotovitveni zahtevek, kateri res ni izvršljiv.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju verjetnosti obstoja terjatve ugotovilo tudi, ali je tožnik verjetno izkazal, da gre za terjatev iz naslova stečajnih stroškov - torej za terjatev, ki je nastala med stečajnim postopkom. V zvezi z ugotavljanjem nevarnosti za bodočo izvršbo pa bo moral tožnik med drugim tudi izkazati, da ti stroški - del kupninine od stanovanj, niso zajeti v znesku, ki ga mora stečajni upravitelj izločiti za stroške po 158. členu ZPPSL. Če je vtoževani znesek rezerviran za stroške, odpade pravovarstveni interes za začasno odredbo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odst. 166. člena ZPP.