One-year limitation period applies to claims between owner and authorized management organization in apartment buildings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim due to the expiration of the one-year limitation period. The appellant argued that as a utility provider, they were not subject to this short limitation period, while the court found they acted as an authorized management organization. The court ruled that regardless of whether the appellant was the original supplier or merely a management entity, the one-year limitation period applies to claims arising from their relationship with the apartment owner.
Legislator headnote
AI generated1. tč. 1. odst. 378. čl. ZOR; 2. odst. 145. čl. SZ: The one-year limitation period applies to claims arising from the relationship between an apartment owner and an authorized organization acting as a temporary management entity in a multi-unit building.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sodbe prve stopnje.
[JEDRO]
Enoletni zastaralni rok velja tudi za terjatve, nastale iz razmerja med lastnikom stanovanja in pooblaščeno organizacijo, ki je izvajalka upravljanja v večstanovanjski hiši.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje razveljavilo tisti del sklepa o izvršbi, ki toženki nalaga plačilo 8.127,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.
Zoper ta del sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da tožeča stranka ni dobavitelj elektrike, vode itd. in ne opravlja dimnikarskih storitev ter vzdrževanje snage za potrebe gospodinjstva. Zato za njo ne velja enoletni zastaralni rok. Kot upravnik oz. pooblaščena organizacija po 2. odst. 145. čl. Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) je le prejemala račune dobaviteljev za objekt Potrčeva 4 kot celoto ter jih razdeljevala med uporabnike storitev dobaviteljev in poravnala račune dobaviteljem.
Pritožba ni utemeljena.
Brez pomena je pritožbeno sklicevanje na 2. odst. 145. čl. SZ.
Dejstvo, da je tožeča stranka opravljala naloge iz 24. čl. SZ (kar obsega stanovanjske storitve, vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter vse storitve v zvezi s tem), kvečjemu potrjuje pravilnost pravnega zaključka sodišča prve stopnje. Kajti v razmerju do posameznega lastnika stanovanja je pooblaščena organizacija iz 2. odst. 145. čl. SZ (v konkretnem primeru tožeča stranka) izvajalec upravljanja, torej organizacija, ki med drugim skrbi za obratovanje stanovanjske hiše. Obratovanje pa zajema storitve v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča in stroške, ki nastajajo s tem v zvezi, predvsem pa: stroške za čiščenje, elektriko, vodo, vzdržavanje, obratovanje naprav, stroške za hišnika in vse druge skupne stroške (4. odst. 24. čl. SZ). Ker je tako v razmerju do toženke tožeča stranka oseba, ki je dobavitelj elektrike, vode, ogrevanja itd. ter izvajalec storitev v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, je brez pomena, kdo je izvirni in dejanski dobavitelj oz. izvajalec. To pa pomeni, da velja enoletni zastaralni rok (1. tč. 1. odst. 378. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih) tudi za razmerje med lastnikom stanovanja in pooblaščeno organizacijo, ki je na podlagi 2. odst. 145. čl. SZ začasna izvajalka upravljanja v večstanovanjski hiši. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da so terjatve v skupnem znesku 8.127,00 SIT zaradi preteka enoletnega zastaralnega roka zastarale. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani del sodbe prve stopnje (368. čl. Zakona o pravdnem postopku).