Enforcement court must correct errors in enforcement request rather than halt proceedings due to delivery issues.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljno odločanje.

[JEDRO]

Izvršilno sodišče mora odpraviti napake v izvršilnem predlogu s smiselno uporabo določil pravdnega postopka in je posledica neuspešne poprave zavrženje ali presumirani umik izvšilnega predloga, ne pa ustavitev izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je izvršilni postopek ustavilo, ker upnik ni pravočasno sporočil sodišču pravilnega naslova dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

V 1. odstavku 35. člena ZIP so določene sestavine izvršilnega predloga - med drugim tudi navedba dolžnika. To pomeni, da mora biti pri pravni osebi - gospodarski družbi - v izvršilnem predlogu navedena firma in sedež dolžnika. Iz podatkov v izvršilnem spisu je razvidno, da je upnik navedel dolžnikov sedež kot je vpisan v sodni register. Iz nadaljnih podatkov v spisu tudi izhaja, da vročitve ni bilo možno opraviti, ker je odgovorna oseba dolžnika na begu.

Vročitev torej ni bila onemogočena zaradi napačnega naslova pravne osebe, temveč iz razloga, ker pri pravni osebi ni bilo najti delavca, kateremu bi pošta vročila sodno pošiljko skladno s 1. odstavkom 134. člena ZPP. Zgolj podredno je dodati, da mora izvršilno sodišče odpraviti napake v izvršilnem predlogu s smiselno uporabo določil pravdnega postopka in je posledica neuspešne poprave zavrženje ali presumirani umik izvšilnega predloga.

Zakon o izvršilnem postopku predvideva ustavitev postopka v splošnih določbah zaradi neplačila pologa za stroške (32. člen ZIP), zaradi ovir, ki izvirajo iz izvršilnega naslova (68. člen ZIP), ali pri izvršbi za izterjavo denarne terjatve tudi zaradi brezuspešnega rubeža (79. člen ZIP) ali brezuspešne prodaje (85. in 86. člen ZIP).

Prvostopno sodišče torej ni imelo podlage za ustavitev postopka in tudi ne za procesne sankcije iz zakona o pravdnem postopku.

V konkretni situaciji, ko je sodišče izdalo izvršilni sklep in ga ne more vročiti dolžniku po 3. odst. 142. člena v zvezi s 134. členom ZPP, po veljavni procesni zakonodaji izvršilni sklep ni postal pravnomočen. Zato bo moral upnik počakati na nadaljna izvršilna dejanja sodišča in predvsem na poplačilo v izvršbi do takrat, ko bo možna veljavna vročitev. Po 1. odst. 134. člena ZPP je veljavna vročitev delavcu pravne osebe, ki se najde v poslovnem prostoru - in ne samo direktorju L.K.