Appeal dismissed; agreement on local jurisdiction must be submitted with the complaint, not the first procedural act.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal rejected the appellant's request to change the local jurisdiction to Celje, upholding the first-instance court's decision. The appellant argued that a prior agreement on jurisdiction should be recognized, but the court clarified that the Civil Procedure Act requires such an agreement to be submitted with the complaint itself. Consequently, the court ruled that the agreement cannot be validated merely by the first procedural act in the subsequent civil proceedings following an enforcement transition.
Legislator headnote
AI generatedArticle 70 paragraph 4 of the Civil Procedure Act; Article 14 of the Enforcement Act: An agreement on local jurisdiction must be submitted with the complaint to be valid in civil proceedings following a transition from enforcement, and cannot be established solely by the first procedural act in the new civil phase.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnik lahko uveljavi izpolnitev sporazuma o krajevni pristojnosti le s priložitvijo listine o sporazumu - tožbi oziroma - predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ne pa šele s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, v katerega je prešel izvršilni postopek).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (z dne 23.5.1996) za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Celju (kot krajevno pristojnemu sodišču).
Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka (po pooblaščencih - odvetnikih). Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa z ugotovitvijo, da je v predmetni zadevi podana (dogovorjena) krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
Krajevna pristojnost v izvršilnem postopku je urejena različno od krajevne pristojnosti v pravdnem postopku. Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) tako pozna samo izključno pristojnost, medtem ko Zakon o pravdnem postopku (ZPP) pozna splošno in posebne (poleg izključnih tudi izbirne) pristojnosti. V primerih, kjer ni predpisana izključna pristojnost, imata tako stranki nekega pravnega razmerja tudi možnost, da se glede krajevne pristojnosti sodišča sporazumeta (1. odst. 70. čl. ZPP).
Vendar pa niti ZPP niti ZIP ne rešujeta vprašanja, kako naj tožnik v pravdnem postopku, v katerega je na podlagi 2. odst. 55.a čl. ZIP prešel izvršilni postopek, uveljavi izpolnitev sporazuma o krajevni pristojnosti. Zato ga lahko uveljavi samo tako kot v pravdnem postopku, in sicer s priložitvijo sporazuma o krajevni pristojnosti tožbi (4. odst. 70. čl. ZPP). To pomeni, da bi tožnik (upnik) listino o sporazumu moral (za primer, da izvršilni postopek po ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi preide v pravdni postopek) priložiti tožbi (predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine), kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. To izhaja tako iz 4. odst. 70. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP kot tudi (smiselno) iz sklepa Vrhovega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani z dne 27.12.1990, opr. št. III Ips 43/90. Zato je sodišče druge stopnje ne glede na drugačno sodno prakso, na katero se je v pritožbi sklicevala tožeča stranka, njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 380. čl.
ZPP). Določbe ZPP namreč tožniku ne dopuščajo možnosti, da bi lahko dogovorjeno krajevno pristojnost uveljavljal "s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku", v katerega je na podlagi 2. odst. 55.a čl. ZIP prešel izvršilni postopek. To še toliko manj, ker tožnik (takrat še upnik) niti ni izpodbijal zanj "neugodnega" sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29.12.1995, opr. št. VIII Ig 1643/95-6 (izdanega po 2. odst. 55.a čl. ZIP) iz katerega izhaja, da se bo postopek nadaljeval na Okrožnem sodišču (v Ljubljani).
Res se začne izvršilno sodišče ravnati po določbah pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in sicer na ugovor dolžnika, vendar pa se v takem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba, kar pomeni, da bi sporazum o krajevni pristojnosti moral biti priložen že tožbi (če naj bi ga sodišče upoštevalo), ne pa šele potem, ko je izvršilni postopek (tako kot v konkretnem primeru) prešel v pravdni postopek, in sicer v poseben pravdni postopek - kot pri (ugovoru pri) plačilnem nalogu.