Appeal allowed; subjective time limits for renewal requests are mandatory statutory deadlines requiring court ex officio review.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Subjektivni roki za vložitev predloga za obnovo postopka iz 423. čl. ZPP so zakonski prekluzivni roki, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, tudi če gre za vprašanje pravočasne vložitve predloga za obnovo postopka pri delodajalcu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku in spremenilo sklep v.d. direktorja tožene stranke z dne 17.3.1993 in sklep delavskega sveta z dne 6.5.1993 tako, da je dovolilo obnovo postopka o prenehanju delovnega razmerja tožnice, pravnomočno zaključenega z odločbo direktorja tožene stranke z dne 9.9.1992, po kateri je tožnici delovno razmerje prenehalo z 11.5.1992 zaradi več kot pet neopravičenih izostankov od tega datuma dalje in hkrati v obnovi postopka samo razveljavilo odločbo z dne 9.9.1992, ker je ugotovilo, da je bil tožnici za sporne izostanke na podlagi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije z dne 26.1.1993 naknadno priznan bolniški stalež. V posledici tega je ugotovilo, da tožnici pri toženki delovno razmerje ni zakonito prenehalo in z vsemi pravicami še traja, tako da je dolžna toženka tožnico pozvati nazaj na delo te ji za nazaj izplačati nadomestilo plače, kot če bi delala, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ji priznati delovno dobo in ji povrniti stroške postopka v znesku 49.010,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem navaja, da bi moralo prvostopno sodišče preveriti, ali je bil predlog za obnovo postopka pri toženi stranki vložen v zakonitem 30-dnevnem subjektivnem roku, kolikor pa se je že spustilo v vsebinsko presojo zadeve, pa bi moralo glede tožničinega položaja v spornem obdobju in njenih izostankov zaslišati na obravnavi predlagano pričo, ne pa da se je zadovoljilo le z enostransko tožničino izpovedbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je bil v tem primeru predlog za obnovo postopka pri toženi stranki vložen v zakonitem 30 dnevnem subjektivnem roku iz 423. člena ZPP, saj gre v tem primeru za zakonski prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, ne glede na to, ali je tožena stranka pri obravnavi tožničinega predloga za obnovo ta rok prezrla, ali ne. Ker prvostopno sodišče ni razčistilo vseh okoliščin za presojo, ali je bil predlog za obnovo postopka pri toženki vložen znotraj navedenega zakonskega roka, je bilo potrebno v skladu z določili 1. odst. 370. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku naj sodišče najprej ugotovi, ali je šlo v tem primeru za obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP, ali za obnovitveni razlog iz 8. točke tega člena, saj je od ustrezne opredelitve obnovitvenega razloga odvisen začetek teka roka za obnovo (člen 423 točka 5 oz. točka 6 ZPP). Glede datuma vročitve odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje o priznanju bolniškega staleža z dne 26.1.1993 lahko sodišče opravi ustrezne poizvedbe pri pristojnem zavodu.

Kolikor bo sodišče po tako dopolnjenem postopku ugotavljalo, da je bil v tem primeru predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, naj dodatno zasliši s strani tožene stranke predlagano pričo, kolikor šteje, da so dejstva, ki izhajajo iz tožničine izpovedbe o njenem kontaktiranju z delavci toženke v času sporne odsotnosti, pravno pomembna. Poleg tega naj sodišče prve stopnje izrecno preveri, kdaj je bila tožnica seznanjena z izvidom, ugotovitvijo in mnenjem zdravniške komisije II. stopnje z dne 2.9.1992 (po potrebi tudi z zaslišanjem članov zdravniške komisije ali lečečega zdravnika), saj je bil kasneje z odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje z dne 26.1.1993 tožnici bolniški stalež priznan le do vročitve tega izvida in mnenja. Ker je bil sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi petih neopravičenih izostankov v času po 11.5.1992 izdan šele 9.9.1992, je lahko tožnici po tem sklepu delovno razmerje zakonito prenehalo tudi zaradi pet neopravičenih izostankov v vsem času do vključno 9.9.1992, s tem da bi bil v tem primeru tožničin predlog za obnovo postopka utemeljen le glede priznanja delovnega razmerja do zaključka naknadno priznanega bolniškega staleža. Poleg tega pritožbeno sodišče opozarja, da tožnica za to obdobje ne more biti opravičena do nadomestila plače, kot če bi delala, temveč le do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti, ki se odmerja po posebnih predpisih tudi glede na čas trajanja te odsotnosti.