Appeal dismissed; claimant lacked interest to challenge seizure order after enforcement concluded.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica nosi svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Po določilu 244. člena ZIP se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi. To pomeni, da bi morala tožeča stranka z ugovorom tretjega po 56. členu ZIP zatrjevati, da je navedena hrastovina njena in začasna odredba na ta predmet nedopustna. V primeru, da upnik ne bi soglašal glede zatrjevane lastnine (oz. ne bi v roku podal izjave), bi izvršilno sodišče napotilo tretjega na pravdo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je s tožbo, ki jo je vložila dne 17.6.1992, zahtevala ugotovitev, da je začasna odredba opr. št. II R 77/92 nedopustna in zahtevala od tožene stranke izročitev lesa ter plačilo sodnih stroškov. Po razširitvi tožbenega zahtevka z dne 11.2.1993 je tožnica zahtevala tudi ugotovitev, da je izvršba na les v izvršilni zadevi V Ig 1957/92 - nedopustna. Sodišče prve stopnje je s sodbo celotni tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnici ni uspelo dokazati, da je les, ki je predmet začasne odredbe in izvršbe - last tožeče stranke.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bisvene kršitve določb pravdnega postopka.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvi zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, se glasi na ugotovitev nedopustnosti začasne odredbe iz sklepa II R 77/92-7 z dne 5.6.1992 (ki je postal pravnomočen dne 29.7.1992) in s katerim je firmi L. d.o.o. prepovedano razpolaganje s 1000 kub. metri rezanega hrastovega lesa in sicer do pravnomočne rešitve izvršilne zadeve V Ig 1957/92. Po določilu 244. člena ZIP se v postopkih zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o izvršbi. To pomeni, da bi morala tožeča stranka z ugovorom (tretjega) po 56. členu ZIP zatrjevati, da je navedena hrastovina njena in začasna odredba na ta predmet nedopustna. V primeru, da upnik ne bi soglašal glede zatrjevane lastnine (oz. ne bi v roku podal izjave), bi izvršilno sodišče napotilo "tretjega" na pravdo. V sledeči pravdi bi se ugotavljalo dejstvo lastnine lesa - ne pa nedopustnost začasne odredbe - o slednji bi po pravnomočno končani pravdi odločalo sodišče v postopku izdaje začasne odredbe. Torej tožnica ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo glede nedopustnosti začasne odredbe.

V že citirani začasni odredbi je sodišče odločilo, da velja do pravnomočnega zaključka izvršilne zadeve V Ig 1957/92. V tej izvršilni zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Naložitveni del tega sklepa za plačilo 12,000.000,00 sit je postal pravnomočen 2.9.1992 - s tem dnem je bila terjatev ugotovljena in je začasna odredba prenehala veljati. Tudi zato tožnica ni več imela pravnega interesa za ugotavljanje nedopustnosti začasne odredbe.

Tožeča stranka je dne 10.2.1993 razširila tožbo (l. št. 23) tako, da naj sodišče ugotovi, da je izvršba na predmetni les nedopustna. Ta razširitev je posledica sklepa z dne 28.1.1993 v izvršbi V Ig 1957/92, kjer je tožnica vložila ugovor po 56. členu ZIP.

Pritožbeno sodišče je vpogledalo izvršilni spis št. V Ig 1957/92 okrajnega sodišča. Iz tega spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek dne 28.1.1993 prekinjen in nato dne 26.11.1993 nadljevan (sklep na red. št. 27). Na drugi javni dražbi dne 4.10.1994 je bil sporni les prodan, s sklepom z dne 6.10.1995 pa izkupiček razdeljen in s tem izvršba zaključena.

Tako je sedaj event. ugotovitev sodišča, da je izvršba na navedeni les nedopustna - brez pomena za tožečo stranko, ki se v cit.

izvršilni zadevi ni pritožila zoper sklep o nadaljevanju izvršbe.

Prav tako bi bila neizvršljiva event. sodba, s katero bi sodišče naložilo toženi stranki izročitev spornega lesa. Pri tem je še dodati, da ta les nikoli ni bil v posesti tožene stranke in je že zato bilo zahtevek zavrniti.

Iz navedenih razlogov je izrek izpodbijane sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilen, pritožba tožeče stranke pa neutemeljena.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi s členom 154/I ZPP.