Appeal allowed; first instance court failed to verify default interest calculations against mandatory statutory rates.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

[JEDRO]

Za izračun zakonitih zamudnih obresti je od 7.10.1989 dalje je veljal zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. SFRJ št. 57/89), nato je dne 28.3.1992 stopil v veljavo zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št. 14/92) oz. velja od 5.8.1995 zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št.45/95).

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 27.8.1993, zahtevala od tožene stranke obračunane zamudne obresti v znesku 241.762,30 sit s pripadki in stroški. Tožena stranka je zoper izvršilni sklep ugovarjala, ker upnik k izvršilnemu predlogu ni priložil celotne dokumentacije. Po opravljeni glavni obravnavi je prvostopno sodišče s sodbo naložilo toženi stranki plačilo vtoževanih zamudnih obresti skupaj s stroški.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 107.člena ZPP, ker ji priloge nasprotne stranke, iz katerih bi izhajala utemeljenost zahtevka, niso bile vročene in ji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v smislu 7.točke 354/2 člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Res je iz prilog spisa razvidno, da toženi stranki niso bile vročene fotokopije prilog tožeče stranke in je tako podana kršitev določila 107/1 ZPP, kar pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354.člena ZPP. Takšna kršitev pa je upoštevna le, če je vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena kršitev sama po sebi ni vplivala na pravilnost sodne odločbe.

Pač pa sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materijalnega prava in sicer kogentnega predpisa o obrestni meri zamudnih obresti.

Vtoževano glavnico sestavljajo posamezni zneski obračunanih zamudnih obresti. Od 7.10.1989 dalje je veljal zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l. SFRJ št. 57/89), nato je dne 28.3.1992 stopil v veljavo zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št. 14/92) oz. velja od 5.8.1995 zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS št.45/95).

Sodišče prve stopnje predloženih obračunov zamudnih obresti ni prizkusilo, ali so skladni s cit. predpisom o zamudnih obrestih. Že iz prvega obračuna št. 696275 izhaja, da obračunane zamudne obresti znašajo 62.853,70 sit, v izvršilnem predlogu pa je upnica (zdaj tožnica) zahtevala 170.563,70 sit. Pavšalne navedbe v obrazložitvi prvostopne sodbe o zamudnih obrestih so brez utemeljitve - s tem pa je podana tudi kršitev procesnega zakona iz 13. točke II.odst.354. člena ZPP.

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, kakšen pravni režim je veljal v času, za katerega veljajo vtoževani obračuni zamudnih obresti, preiskusiti same obračune. Sodišče bo moralo tudi ravnati po določilu četrtega odstavka 451.člena ZPP o ugovoru zoper plačilni nalog in odločiti, ali ostane naložitveni del izvršilnega sklepa v veljavi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166.člena ZPP.