Appeal dismissed: Sale of property via privatization agency does not prove intent to hinder creditor repayment under ZIP Art. 265.1.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's refusal to issue a provisional order protecting a monetary claim. The creditor argued that the debtor's narrow interpretation of 'danger to future enforcement' was incorrect, but failed to demonstrate the required subjective intent to hinder repayment. The court ruled that mere financial distress or objective risk is insufficient; only deliberate actions like selling assets below market value or for free constitute the necessary intent to impair future enforcement.
Legislator headnote
AI generatedArt. 265.1 ZIP; Art. 265.1 of the Enforcement and Insolvency Act; A creditor's claim for a provisional order to prevent asset disposal is only justified if the debtor acts with the specific intent to hinder or complicate future enforcement, not merely due to objective financial weakness or sales authorized by state privatization agencies.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Prodaja nepremičnin, ki je bila izvedena po soglasju Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ne pomeni, da dolžnik prodaja svoje premoženje z namenom, da bi onemogočil ali sicer otežil poplačilo določenega upnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve in sicer odredbe, da se dolžniku prepove obremenitev in razpolaganje z njegovimi nepremičninami, navedenimi v predlogu in vpis te prepovedi v zemljiško knjigo.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog za začasno odredbo, ker preozko razlaga pojem nevarnosti za bodočo izvršbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik tudi v pritožbi ni izkazal verjetnega obstoja nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve v skladu s prvim odstavkom 265.člena ZIP. Pri zavarovanju denarne terjatve mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanje dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Ne zadošča objektivna nevarnost , ki grozi upniku, in se kaže npr. v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju ali da mu grozi stečaj.
Upoštevno je le tako namerno ravnanje, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje npr. razprodaja pod ceno ali brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam, zaradi česar bo takrat, ko bo eventualno dovoljena izvršba, le-ta onemogočena ali otežena.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da okoliščine v zvezi s prodajo nepremičnin v L., ki je bila izvedena po soglasju Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ne pomeni, da dolžnik prodaja svoje premoženje z namenom, da bi onemogočil ali sicer otežil poplačilo določenega upnika. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo izdajo začasne odredbe in upnik s pritožbo ni mogel uspeti.