Appeal allowed; enforcement objection procedure cannot expand claim scope beyond original request.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku pod točko I. razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

[JEDRO]

V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog ali izvršilni sklep iz 38/2 ZIP (na podlagi verodostojne listine) ni 0mogoče razširiti zahtevka iz mandatne tožbe oziroma izvršilnega predloga (npr. za procesne obresti).

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep pod točko I.izreka, kjer je sodišče prve stopnje vzelo na znanje delni umik ugovora "zaradi plačila glavnice 1,100.096,70 sit spp od 8.1.1993 do plačila" in je zato ostal izvršilni sklep pod točko 1 v tem obsegu v veljavi - delno pa tudi za izvršilne stroške.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 8.1.1993, zahtevala od tožene stranke plačilo tridesetih računov za dobavljeno blago v skupnem znesku 2.523.853,20 sit z zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega računa do plačila in stroške. Tožena stranka je izvršilnemu sklepu ugovarjala brez navedbe razlogov, tekom sledečega pravdnega postopka pa je sporočila sodišču, da je plačala glavnico. Tožeča stranka je nato umaknila tožbo za glavnico, vztrajala pri plačilu zamudnih obresti v višini 1.100.096,70 sit (priloga A34 -izračun obresti od zapadlosti posameznega računa do plačila) ter stroškov. V isti vlogi z dne 23.3.1994 pa je tožnica postavila novi, dodatni zahtevek in sicer še za procesne obresti od izračunanih zamudnih obresti v znesku 1,100.096,70 sit od dneva vložitve zahtevka - to je od 23.3.1994. Po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je predmet sledeče pravde - ugotovitev, ali ostane "naložitveni" del izvršilnega sklepa v veljavi. Zato je sodišče napačno v izreku o delni veljavnosti izvršilnega sklepa odločalo tudi o razširjenem zahtevku glede procesnih obresti - te sploh niso bile predmet izvršilnega predloga in sklepa. V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru zoper plačilni nalog ali izvršilni sklep iz 38/II ZIP ni mogoče razširiti zahtevka iz mandatne tožbe oziroma izvršilnega predloga. Sodna praksa je iz razlogov procesne ekonomije dopuščala tožniku vložitev dodatnega zahtevka, katerega pa je obravnavala kot vložitev nove tožbe in je v izreku odločbe o tem zahtevku sodišče posebej odločilo. Po uveljavitvi novele ZPP in ZIP z dne 1.7.1990 pa tak "vzporedni" postopek ni mogoč v vseh primerih, ko mora tožnik svoj zahtevek uveljaviti z izvršbo na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru lahko tožnik, ki je pravna oseba, svoj zahtevek iz naslova procesnih obresti uveljavi le z novim izvršilnim predlogom, razen če bi izkazal relevantni pravni interes. Jasno je, da se pravdno sodišče v tekoči pravdi ne more ukvarjati z dovolitvijo izvršbe.

Zgolj podredno je dodati, da je sodišče prve stopnje napačno razumelo zahtevo tožnice glede teka procesnih obresti. Tožnica je v vlogi na red. št. 21 zahtevala procesne obresti "od dneva zahtevka" to je od 23.3.1994 in obresti od stroškov od izdaje sodbe - ne pa od 8.1.1993, kot je zapisano v izpodbijanem sklepu. Prav tako je tožnica v celoti umaknila zahtevek za glavnico in ne le za 1,423.756,50 sit.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo o razširjenem zahtevku glede procesnih obresti postopati kot s tožbo in odločiti, ali so po določilih 446. člena ZPP podani pogoji. Izrek u delnem umiku ugovora pa bo moral izražati dopustno procesno voljo tožene stranke, torej le v obsegu izvršilnega sklepa. Glede na to, da je tožnica umaknila zahtevek za celotno glavnico, bo sodišče tudi odločilo o tistem delu izreka pod točko II., ki ne zajema celotni umik.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3.odstavka 166.člena ZPP.