Appeal dismissed; no legal interest in mandamus or ordinary suit when enforcement via certified document is possible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellant's appeal against the first-instance court's rejection of a lawsuit was dismissed as unfounded. The appellant argued that the plaintiff was not a corporate legal entity, but the court held that enforcement via a certified document is available to any legal entity. Since the enforcement procedure already conclusively establishes the debt, the appellant lacked a legal interest in filing a separate mandamus or ordinary lawsuit.
Legislator headnote
AI generatedZPP 446; ZIP: When enforcement via a certified document is possible, there is generally no legal interest for a plaintiff to file a mandamus or ordinary lawsuit, as the enforcement procedure conclusively establishes the existence of the claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
S 1.7.1990 sta stopili v veljavo noveli pravdnega (ZPP) in izvršilnega (ZIP) postopka. Novela zakona o izvršilnem postopku je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine na vse listine, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini. Za izvršbo na podlagi verodostojne listine zadošča, da je na upniški (tožeči) strani pravna oseba.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je vložila redno tožbo na podlagi računa in izpiska iz poslovnih knjig. Zoper sklep sodišča I. stopnje, s katerim je tožbo zavrglo, je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri nava da prvostopno sodišče ne bi smelo tožbe zavreči, ker tožnica ni družbena pravna oseba.
Pritožba ni utemeljena.
S 1.7.1990 sta stopili v veljavo noveli pravdnega (ZPP) in izvršilnega (ZIP) postopka. Novela zakona o izvršilnem postopku je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine na vse listine, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje po novem tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
V tej zadevi je tožnik priložil tožbi račun in izpisek iz poslovnih knjig, ki sta podlaga njegovega zahtevka. S takimi listinami bi tožnik lahko pridobil izvršilni sklep, v katerem bi bilo dolžniku naloženo plačilo, enako kot v plačilnem nalogu ali v sodbi. Tožnik tudi ni izkazal pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga. Zato je prvostopno sodišče skladno s členom 446 ZPP tožbo zavrglo.
Zgolj podredno je dodati, da pritožbena navedba o družbenih pravnih osebah, ki imajo edine pravico do izvršbe po verodostojni listini, nima podlage niti v zakonu niti v sodni praksi. Za izvršbo na podlagi verodostojne listine zadošča, da je na upniški (tožeči) strani pravna oseba (kar izhaja tudi iz pritožbi priloženeega sklepa sodišča v Ljubljani).