Appeal dismissed; court upheld that property value in partition is determined at the date of division, not separation.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Vrednost premoženja se upošteva po stanju ob delitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo premično premoženje nepravdnih strank in sicer tako, da je vsak od njiju prejel predmete, ki sta jih že imela v posesti, pri čemer je odredilo, da je nasprotna udeleženka dolžna izplačati predlagatelju znesek 42.248,70 SIT v enem mesecu po pravnomočnosti sklepa skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sklepa do plačila.

Ugotovilo je tudi, koliko znašajo stroški postopka. Omenjeni znesek predstavlja polovico vrednosti osebnega avtomobila, ki ga je prevzela nasprotna udeleženka H.R. Vrednost avtomobila je določena po času cenitve, ne pa po vrednosti v času, ko je H.R. avtomobil odpeljala in ga začela uporabljati.

Proti sodbi se pritožuje predlagatelj R.T. Navaja, da je ugovarjal cenitvi, ko je izvedenec ocenil vrednost avtomobila po vrednosti ob delitvi premoženja, ne pa po vrednosti ob času razveze oziroma na dan, ko je nasprotna stranka avtomobil odpeljala. Sodišče je upoštevalo vrednost avtomobila v času delitve, moralo pa bi upoštevati vrednost vozila na dan razveze.

Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da se pritožba zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s pravilnimi in izčrpnimi razlogi sodišča prve stopnje. K tem razlogom kaj bistvenega niti ni potrebno dodajati.

Sodišče prve stopnje ima prav, da je treba upoštevati vrednost predmetov na dan delitve, morebiti drugi zahtevki pa so stvar pravdnega postopka. Le v pojasnilo pritožniku velja pripomniti, da je sodišče prve stopnje določilo vrednost kot za registrirano in tehnično brezhibno vozilo, ki pa je sicer staro že 14 let - glej točko 4-a cenitve (list. št. 157). Predlagatelj je lastnik do 1/2 avtomobila in mu je torej dolžna nasprotna udeleženka izplačati le polovico, to pa je znesek, ki ga je sodišče določilo. Ni torej točno, da bi upoštevalo neregistrirano in nevozno vozilo, kot se zatrjuje v pritožbi. V okviru pravilne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo tudi glede vprašanja, ali je po vrednosti vsak od udeležencev dobil toliko, kolikor mu glede na solastninski delež pripada. Pri tem je ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno citiralo.

Tako je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku).