Plaintiff can invoke agreed territorial jurisdiction via first pleading even after enforcement objection by defendant.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court ruled that a plaintiff may invoke an agreed territorial jurisdiction clause using their first procedural act in the legal proceedings, even if the case originated from an enforcement objection filed by the defendant. The lower court incorrectly dismissed the case based on a prior agreement favoring a different court, failing to recognize that the enforcement phase did not preclude the plaintiff from establishing jurisdiction later. Consequently, the Supreme Court determined the correct court is the one with general territorial jurisdiction as per the plaintiff's initial claim and the defendant's subsequent objection.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 70. člena ZPP; Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, kar velja tudi, če je postopek prešel v pravdnega zaradi toženčevega dejanja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej pravdni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v C.
[JEDRO]
Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti, ker gre za izključno pristojnost) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi toženčevega (dolžnikovega) procesnega dejanja - ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato lahko tožnik še tudi pozneje uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP jo lahko uveljavi s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.
Presoja po uradni dolžnosti po 15. členu ZPP ne zajema dogovora o krajevni pristojnosti. To sodišče bi moralo preizkusiti le, ali je krajevno pristojno po določbah ZPP o splošni ali posebni krajevni pristojnosti ter ali je stvarno pristojno.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v V. se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v D. V svojem sklepu se je sklicevalo na pogodbo med pravdnima strankama z dne 4.6.1993, št. 26/93, na podlagi katere je ugotovilo, da je bila med strankama pogodbe dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v D.
Okrajno sodišče v D. pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo kompetenčni spor pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Okrajno sodišče v D. ugotavlja, da spor izvira iz pogodbe med obrtnikom in pravno osebo, pogodba pa iz njunih medsebojnih gospodarskih razmerij. Zato je zanj pristojno Okrožno sodišče v L.
Stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tem pravdnem postopku je Okrožno sodišče v C.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre po dosedanjih podatkih v spisu za gospodarski spor po 489.a členu Zakona o pravdnem postopku (izjava toženca z dne 17.6.1993, s katero je uveljavljal 5.0% davčno stopnjo na računu št. 101000446, priloga A2 spisa).
Po 3. II. točki 101. člena Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95) so za gospodarske spore pristojna okrožna sodišča. Vprašanje pa je, katero okrožno sodišče je krajevno pristojno za odločanje v tem sporu. Splošno krajevno pristojno sodišče za toženca je po podatkih v spisu Okrožno sodišče v C., v pogodbi št. 26/93 z dne 4.6.1993 (6. člen) pa je bila dogovorjena pristojnost Temeljnega sodišča v L.
Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti, ker gre za izključno pristojnost) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi toženčevega (dolžnikovega) procesnega dejanja - ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato lahko tožnik še tudi pozneje uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP jo lahko uveljavi s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.
Toženec (dolžnik) je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagal, da naj o nastalem sporu odloči Okrožno sodišče v C. Tožeča stranka (upnik) je v (prvi) vlogi z dne 14.5.1995 predlagala, da naj sodišče (Okrajno sodišče v V.) čimpreje razpiše glavno obravnavo. Na dogovor o krajevni pristojnosti se ni sklicevala in vlogi tudi ni priložila pogodbe. Tožena stranka pa je nato v vlogi z dne 21.11.1996 ugovarjala stvarni pristojnosti in predlagala, da zadevo obravnava Okrožno sodišče v C. kot stvarno in krajevno pristojno.
Če pa je tako, Okrajno sodišče v V. ni imelo nobene podlage za odločitev o svoji krajevni nepristojnosti. Presoja po uradni dolžnosti po 15. členu ZPP ne zajema dogovora o krajevni pristojnosti. To sodišče bi moralo preizkusiti le, ali je krajevno pristojno po določbah ZPP o splošni ali posebni krajevni pristojnosti ter ali je stvarno pristojno. Sklep o odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v D. je bil zato napačen. Iz enakega razloga pa je napačno tudi mnenje Okrajnega sodišča v D., da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v L. Vrhovno sodišče zato temu stališču ni sledilo in je glede na podatke v spisu o krajevni pristojnosti odločilo po določbah ZPP o splošni krajevni pristojnosti (primerjaj 47. in 2. odstavek 48. člena ZPP).
O tem kompetenčnem sporu je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP.