Appeal dismissed; assignor cannot revoke assignment authority after assignee accepts the draft order.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal against the first-instance judgment, which rejected her claim for payment. The appellant argued that the first instance court failed to recognize her revocation of the assignment authority, claiming she discovered the assignee's debts later. The court ruled that under the Obligations Act, an assignor may revoke the authority given to the assignee only until the assignee accepts the draft order or fulfills it, which the assignee confirmed by signing the assignment agreement. Since the assignment was made to pay off the appellant's debt to the assignee, revocation was legally impermissible, and the first-instance decision was upheld.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 1031. člen ZOR; 1029. člen ZOR: An assignor may revoke the authority granted to an assignee to accept a draft order only until the assignee declares acceptance or fulfills the draft; such revocation is prohibited if the assignment was made to discharge the assignor's debt to the assignee.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Preklic pooblastila, danega prejemniku nakazila (asignatarju) ni dovoljen, če je nakazovalec (asignant) izdal nakazilo za izpolnitev kakšnega svojega dolga. Po določilu 1.odst. 1031. člena ZOR lahko nakazovalec (asignant) prekliče pooblastilo dano nakazancu (asignatu) le do trenutka, ko ta izjavi, da sprejme nakazilo, ali dokler ga ne izpolni.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njen tožbeni zahtevek za plačilo zneska 656.364,90 sit spp (znesek 7o.174,80 sit ni postavila kot glavnični zahtevek). V pritožbi je tožnica uveljavila pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Pritožba neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da ni ugotovilo preklica pogodbe o asignaciji s strani tožeče stranke kot asignanta, saj v razlogih sodišče pravilno ugotavlja, da po določilu 1.odst.
1031. člena ZOR lahko asignant prekliče pooblastilo dano asignatu to je toženi stranki le do trenutka, ko ta izjavi, da sprejme nakazilo.
Sprejem nakazila je tožena stranka kot asignat potrdila s podpisom pogodbe. Glede na pritožbene navedbe, da je naknadno ugotovila dolgove asignatarja in zato preklicala poblastilo, pa je še dodati: Z asignacijsko pogodbo je tožeča stranka pooblastila toženo stranko-asignata da opravi dajatev in pooblastila tretjo osebo - firmo D., da kot asignatar sprejme dajatev. Zakon o obligacijskih razmerjih v členu 1031 določa pogoje preklica pooblastila asignatu - glede razlogov neuspešnega preklica je obrazloženo že v prvostopni odločbi. V 1029. členu cit. zakon določa pogoje za preklic pooblastila asignatarju za sprejem dajatve. V tej zadevi tožnica sploh ni zatrjevala, da je to pooblastilo preklicala. Poleg tega iz predložene pogodbe o asignaciji izhaja, da je pooblastilo dano zaradi poplačila dolga tožeče stranke do asignatarja - v takem primeru preklic ni dovoljen.
Po določilu 1030. člena ZOR je asignat z izpolnitvijo nakazila prost svojega dolga proti asignantu. Zato je prvostopno sodišče utemeljeno štelo, da je dolg tožene stranke zaradi asignacije ugasnil. Tudi glede predpravdnega pobota v višini 108.900,00 sit je prvostopno sodišče pravilno ocenilo predložene dokazne listine in uporabilo materialno pravo.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilih 166/I in 154/I člena ZPP.