Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1118/95 ECLI:SI:VSLJ:1996:I.CP.1118.95 AI generated

Civil court dismissed water usage claim as public domain matter requiring administrative law, not civil rights.

Case Number VSL sklep I Cp 1118/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court vacated the first-instance judgment and dismissed the plaintiff's lawsuit seeking an injunction against the defendant's water usage. The plaintiff argued procedural errors regarding court summons and jurisdiction, but the core issue was the nature of the watercourse. The court ruled that rivers and streams are public domain subject to administrative law, meaning no civil property rights can be established or enforced in court regarding their use.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o vodah; Zakon o pravdnem postopku: Public domain resources are governed by administrative law, precluding the establishment of civil property rights or civil court jurisdiction for disputes over their usage.

Keywords

AI generated
public domain watercourse usage civil jurisdiction administrative law property rights procedural error court summons

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zavrže tožba z zahtevkom, ki se glasi: 1. "Tožencu se prepoveduje jemati vodo iz potoka B. s črpalko ali kako drugače in z njo namakati ali zalivati svoja zemljišča na S. ali kjerkoli nad tožnikovim mlinom v P. in ga s tem motiti v njegovi posesti pogonske moči, sestoječe iz vodnih naprav, vodnega padca in vode B.

2. Toženec mora v 15 dneh povrniti tožniku njegove pravdne stroške, kot jih bo odmerilo sodišče, v primeru plačilne zamude pa plačati od odmerjenih stroškov še zakonite zamudne obresti in sicer od odmere do plačila".

Tožnik je dolžan povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 400,00 SIT v 15 dneh, da ne bo izvršbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Uporaba javnega dobra je podvržena predpisom upravnega prava. Na javnem dobru ni mogoče pridobiti pravic civilnega prava in jih zato tudi pred sodiščem ni mogoče uveljaviti.

[OBRAZLOŽITEV]

Zahtevek tožnika, povzet v izreku tega sklepa, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo in tožniku naložilo, da mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške, odmerjene na 400,00 SIT.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se tožnik pritožuje, ker sodišče v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo ni navedlo posledic, ki lahko nastanejo, če kot tožnik ne pride na narok in ker je sodišče zunaj tožbenega razloga dalo posestno varstvo toženi stranki in s tem poseglo v upravno pristojnost. Predlaga razveljavitev sklepa. V pritožbi in v pravočasni dopolnitvi le-te obširno razlaga svoje stališče v zvezi s predmetno zadevo. Po izteku pritožbenega roka je tožnik poslal še eno dopolnitev pritožbe, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 21.11.1995, ta dopolnitev pa je prepozna.

Ob odločanju o pritožbi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvo sodišče s tem, ko je o zadevi meritorno odločilo, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP). Ta procesna kršitev je podana, če je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost. Na to mora po določbi 1. odst. 16. čl. ZPP sodišče prve stopnje paziti ves čas po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi gre za tako situacijo.

Zahtevek se glasi na prepoved jemanja vode iz potoka B. s črpalko ali kako drugače in z njo namakati ali zalivati zemljišča na S. ali kjerkoli nad tožnikovim mlinom v P. ter ga s tem motiti v njegovi posesti pogonske moči. Po sodni poti pa tožnik takega zahtevka ne more uveljaviti. Reke in potoki so po sedaj veljavnih kot tudi po prej veljavnih predpisih javno dobro, ki je v splošni rabi. Podvrženo je predpisom upravnega prava. Stvari, ki služijo splošni rabi, ni mogoče odsvojiti in nihče na njih tudi ne more pridobiti lastninske pravice. Na takih stvareh tudi ni mogoče pridobiti kakih drugih pravic, ki bi ovirale, da bi se stvar uporabljala za namene, za katere je določena. Posebni predpisi določajo, kakšne pravice se lahko ustanavljajo glede teh stvari. Z upravnimi predpisi je urejena splošna uporaba, to je raba, ki gre vsakomur v enaki meri, ali posebna raba, to je raba, ki gre le določeni osebi. Ne v prvem in ne v drugem primeru pa to niso pravice civilnega prava in jih zato tudi ni mogoče uveljaviti pred sodiščem (prim. čl. 2, 45 in 46 Zakona o vodah (Ur.l. SRS in RS št. 38-1689/81, 29-1426/86, 15-521/91).

Glede na povedano tudi ni potrebno odgovarjati na pritožbene trditve, zlasti ne na one, ki zadevajo kršitev postopka v zvezi z vabljenjem tožnika.

Ker je torej sodišče prve stopnje odločalo v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, je bilo treba sklep razveljaviti in tožbo zavreči po 2. odst. 369. čl. ZPP.

Odločitev o stroških postopka je utemeljena na določilu 2. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s čl. 154 istega zakona, pri čemer ni posegalo v pravilno odmero sodišča prve stopnje po višini. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je odpadlo, ker ti niso bili priglašeni.