Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba Cpg 151/96 ECLI:SI:VSLJ:1996:CPG.151.96 AI generated

Appeal dismissed; signature without 'director' label counts as individual signature on promissory note.

Case Number VSL sodba Cpg 151/96
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the second defendant's appeal, upholding the first instance judgment regarding a promissory note. The defendant argued the note was invalid due to lack of an original document and the absence of a 'no protest' clause, claiming they signed as a company director rather than an individual. The court rejected these claims, noting the original was in the file and the 'no protest' issue was raised too late, while affirming that a signature without explicit director labeling constitutes an individual signature.

Legislator headnote

AI generated

s. 154. 1. odst. 1. in 166. 1. odst. 1. ZPP: If a promissory note is signed without a notation indicating the signer acted as a company director, the signature is deemed to be made as a natural person.

Keywords

AI generated
promissory note formalities signature capacity natural person vs legal entity no protest clause appeal admissibility costs of appeal business transaction validity

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba druge tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje glede nje potrdi.

Druga tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 83.125,00 SIT v 8 dneh.

[JEDRO]

Če ob podpisu trasanta ni oznake, da je menico podpisal kot direktor družbe, se šteje, da jo je podpisal kot fizična oseba.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menice, po katerem morata prva tožena stranka kot akceptant, druga tožena stranka pa kot trasant plačati tožeči stranki menično vsoto 7.430.961,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je druga tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala njeno spremembo. Navedla je, da je tožeča stranka sodišču predložila le fotokopijo, ne pa tudi izvirnika menice, taka menica pa ni verodostojna listina. Iz izvirnika bi se videlo, da toženec na menico ni zapisal klavzule "brez protesta", to pa pomeni, da bi morala biti menica predhodno protestirana. Druga tožena stranka še naprej trdi, da menice ni podpisala kot fizična oseba, ampak kot direktor prve tožene stranke, saj obveznost izvira iz njenega poslovanja.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Trditev, da v spisu ni izvirnika menice, ne drži. Tožeča stranka je izvirnik predložila sodišču prve stopnje z dopisom z dne 11.5.1993 in jo je sodišče prejelo dne 12.5.1993. Nahaja se v spisu pri redni številki 6 (na listu št. 9). Trditev, da toženec nanjo ni napisal klavzule "brez protesta", je druga tožena stranka postavila šele v pritožbi. Pri tem ni navedla razloga, da tega ne bi mogla storiti že do konca glavne obravnave. Zato te trditve pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ne mogre upoštevati (glej 1. odst. 496.a člena ZPP).

O vprašanju pasivne legitimacije druge tožene stranke je sodišče prve stopnje zavzelo popolnoma pravilno stališče. V svoji sodbi ga je sicer kratko, a zelo jasno obrazložilo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša, da načela menične formalnosti in strogosti ne dopuščajo drugačne razlage, kot da je trasant tisti, ki se je na menico kot tak podpisal. To pa je bila druga tožena stranka, saj ob njenem podpisu ni nobene oznake, da je podpisan kot direktor prve tožene stranke niti njenega žiga.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov. Zato je neutemeljeno pritožbo druge tožene stranke zavrnilo in potrdilo z njo napadeni del prvostopne sodbe (368. člen ZPP).

Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora druga tožena stranka tožeči povrniti stroške za sestavo odgovora na pritožbo, odmerjene po odvetniški tarifi.