Appeal allowed; enforcement requires proof of debt transfer via certified document or final judgment when applicant differs from title holder.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal allowed the appeal and revoked the first-instance judgment, remanding the case for a new proceeding. The debtor argued the enforcement was based on an incorrect factual finding regarding the transfer of the debt. The court held that when an enforcement request is filed by a party not listed as the creditor in the enforcement title, the applicant must prove the debt transfer using a public document or final court decision. Consequently, the lower court failed to verify this essential evidence before ruling on the enforcement request.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 22. člena ZIP; 3. točka 380. člena ZPP: In enforcement proceedings, if the applicant is not the creditor named in the enforcement title, the applicant must prove the transfer of the claim by means of a public document or a final court decision; without such proof, the enforcement request cannot be granted.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Samo z javno ali po zakonu overjeno listino ali pravnomočno sodno odločbo je v izvršilnem postopku mogoče dokazati prehod obveznosti v primeru, ko izvršilni predlog vloži nekdo, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in v posledici tega predlog za odlog izvršbe.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal njegovo razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
Izvršba v tej zadevi je bila predlagana na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave zoper dolžnika, s katero je bila upniku F.
Ljubljana priznana terjatev. Upnik v izvršilnem predlogu pa ni F.
Ljubljana, ampak druga pravna oseba, ki zatrjuje, da je terjatev zoper dolžnika pridobila s cesijsko pogodbo. V primeru, ko predlaga izvršbo nekdo, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, jo sodišče po določbi 1. odst. 22. člena ZIP dovoli, če predlagatelj z javno ali po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, dokaže, da je terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Taka listina oziroma sodna odločba je torej pomožni izvršilni naslov in je v primeru prehoda terjatve samo na njeni podlagi mogoče dovoliti izvršbo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o predlogu za izvršbo, vsekakor pa ob obravnavanju ugovora zoper sklep o izvršbi ugotoviti, ali upnik ima tako listino ali ne. Brez tega predlogu za izvršbo ni možno ugoditi, obenem pa ostane odprto tudi vprašanje predloga za odlog izvršbe, temelječega na 6. točki 1. odst.
63. člena ZIP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
O pritožbenih stroških, katerih povrnitev uveljavlja upnik, bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).