Appeal dismissed; bankruptcy stay does not end lis pendens, allowing court to continue proceedings.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prekinitev postopka po 212. členu ZPP ne pomeni konca litispendence. Litispendenca preneha, ko je o zahtevku iz tožbe pravnomočno odločeno oz. je tožba zavržena ali umaknjena. Po določilu 1. odst. 215. člena ZPP se, zaradi začetka stečaja prekinjeni pravdni postopek, nadaljuje tudi takrat, ko sodišče na predlog nasprotne stranke povabi stečajnega upravitelja, da to stori.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo. V pritožbi je uveljavila pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker bi lahko prekinjeni postopek nadaljeval le stečajni upravitelj. Prekinjeni postopek tudi pomeni, da ni podana litispendenca zaradi katere je prvostopno sodišče tožbo zavrglo.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je zahtevek v prekinjeni pravdni zadevi III Pg 332/93 identičen z prijavljeno in prerekano terjatvijo v stečajnem postopku oziroma terjatvijo, katere obstoj bi naj sodišče ugotovilo v tej pravdni zadevi. V obeh postopkih gre za plačilo tožničinega računa št. 702-1-0261 z dne 9.3.1992 v zneseku 537.915,60 sit. V pravdi III Pg 332/93 je tožnik zahteval poleg plačila glavnice 537.915,60 sit še zamudne obresti od 16.3.1992 dalje in procesne obresti od vložitve tožbe dalje. V prijavi upniške terjatve v stečaju je prijava obsegala isto glavnico ter zamudne obresti ter procesne obresti - obrestni zahtevek je med tem seveda narastel, vendar gre za istovetni zahtevek med istima strankama. Pri tem je še dodati, da dajatveni zahtevek vselej vsebuje tudi ugotovitveni zahtevek in sta zahtevka iz obeh tožb tudi iz tega vidika istovetna.

Napačno je pravno stališče pritožnika, da prekinitev postopka po 212. členu ZPP pomeni konec litispendence. Litispendenca preneha, ko je o zahtevku iz tožbe pravnomočno odločeno oz. je tožba zavržena ali umaknjena (glej Juhart: Civilno procesno pravo, str. 281 in 399).

Prav tako je napačno pravno mnenje pritožnika, da lahko nadaljuje prekinjeni postopek samo stečajni upravitelj. Po določilu 1. odst.

215. člena ZPP se, zaradi začetka stečaja prekinjeni pravdni postopek, nadaljuje tudi takrat, ko sodišče na predlog nasprotne stranke povabi stečajnega upravitelja, da to stori. O nadaljevanju postopka izda sodišče sklep (glej Juhart: že cit., stran 398). Zato bi moral pritožnik skladno s določilom 144. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) pričeti postopek za ugotovitev prerekane terjatve s predlogom pravdnemu sodišču, da povabi nasprotno stranko k nadaljevanju postopka.

Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo in se pri tem sklicevalo na določilo 194. člena ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranka ni priglasila.