Appeal allowed: Court must rule on objection before enforcement withdrawal when objection exists.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance decision, ordering the case to be remanded for a new proceeding. The debtor had lodged an objection against the enforcement order based on a notarial deed, while the creditor subsequently withdrew the enforcement request. The court held that the first instance incorrectly stopped enforcement before adjudicating the objection, violating the statutory sequence required when an objection is pending. Consequently, the enforcement order must be fully revoked due to the objection, and the creditor cannot withdraw the enforcement request without first resolving the objection and obtaining the debtor's consent.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 55.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju premoženja; 1. odst. 456. člen Zakona o postopku pri gospodarskih sporih: When a debtor objects to an enforcement order based on a notarial deed, the court must first decide on the objection; only after that (and with debtor consent) may the creditor's withdrawal of enforcement be considered, rendering any prior suspension of enforcement unlawful.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Če dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nato pa upnik umakne izvršilni predlog, mora sodišče najprej odločiti o ugovoru, šele potem pa (po predhodnem soglasju dolžnika) o umiku tožbe. Zato v takem primeru ni podlage za ustavitev izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba delno ustavi in sicer za dne 17.2.1995 na račun glavnice, obresti ter stroškov plačanih 51.697,00 SIT in se nadaljuje za ostanek glavnice 25.066,00 SIT in obresti od 18.2.1995 dalje do plačila.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da upnik ni upravičen do celotnih izvršilnih stroškov, ki so bili zato nepravilno vračunani v plačilo.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dne 28.2.1995 vložen ugovor, s katerim je dolžnik izpodbijal izvršilni sklep v celoti. Po določbi 2. odst. 55.a člena ZIP je nujna posledica ugovora razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej s pravdo (glej 2. do 4. odst. 451. člena ZPP). Če upnik po ugovoru umakne predlog za izvršbo, mora sodišče najprej odločiti o ugovoru, šele potem pa o umiku predloga, ki smiselno pomeni umik tožbe. Ustavitev izvršbe ne pride več v poštev, ker izvršba ne bi smela več teči, saj bi moral biti sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, zaradi ugovora razveljavljen.
V obravnavani zadevi je upnik šele po vložitvi dolžnikovega ugovora delno umaknil izvršilni predlog. Glede na tako stanje v postopku je izrek sklepa o ustavitvi izvršbe, ki glede na določbo 2. odst. 55.a člena ZIP ne bi smela več teči, nezakonit. Zaradi tega ga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o dolžnikovem ugovoru, nakar bo moralo v pravdnem postopku pristojno okrožno sodišče (ker gre za gospodarski spor) odločiti o umiku tožbe, upoštevaje dolžnikove trditve v pritožbi. Pri tem je treba pripomniti tudi to, da po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi o umiku tožbe ne bi smelo biti odločeno brez soglasja dolžnika oziroma tožene stranke (1. odst. 456. člena ZPP), ki ga je le-ta podala šele s pritožbo, iz katere pa je razvidno, da se z umikom tožbe očitno v celoti ne strinja.