Appeal allowed: Court jurisdiction for interim orders is determined by the court where the enforcement proceeding is initiated, not general territorial rules.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance court's decision, ordering the case returned for further proceedings. The first court incorrectly applied general territorial jurisdiction rules to deny an interim order, whereas the appellant argued that jurisdiction should follow the court initiating the enforcement procedure. The court ruled that the specific provision governing interim orders overrides general territorial rules, establishing that the court where the enforcement proceeding is introduced holds jurisdiction.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 262. člena ZIP; Po določilu 2. odstavka 262. člena ZIP je pristojnost za izdajo začasne odredbe sodišče, pred katerim je uveden postopek za pridobitev izvršilnega naslova, kar pomeni atrakcijo stvarne pristojnosti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zdeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljno odločanje.
[JEDRO]
Po določilu 2. odstavka 262. člena ZIPje za izdajo začasne odredbe pristojo sodišče, pred katerim je uveden postopek za pridobitev izvršilnega naslova. Uvedba postopka pomeni atrakcijo ne-le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se je le-to izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o izdaji začasne odredbe.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka je v tožbi, s katero je zahtevala vrnitev dveh akceptnih nalogov, predlagala tudi izdajo začasne odredbe za preprečitev vnovčenja teh akceptnih nalogov. Res je stvarna pristojnost okrožnih in okrajnih sodišč določena tako kot to ugotavlja prvostopno sodišče iz 99. in 101. člena zakona o sodiščih (Ur.l.RS št. 19/94), ni pa to sodišče pravilno uporabilo določila 2. odstavka 262. člena ZIP. Po citiranem določilu je za izdajo začasne odredbe pristojo sodišče, pred katerim je uveden postopek za pridobitev izvršilnega naslova. Uvedba postopka pomeni atrakcijo ne-le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih (glej Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb 1984, stran 66).
V tej zadevi je sodišče odločilo o stvarni in krajevni pristojnosti za izdajo začasne odredbe, ko tožbe še ni vročilo toženi stranki.
Zato je potrebno dodati, da se pojem "uvedba postopka" iz 262. člena ZIP navezuje na začetek pravdnega postopka kot ga določa 185. člen ZPP - ne pa na obstoj pravde iz 194. člena ZPP.
O pritožbenih stroških sodišče II. stopnje ni odločilo, ker niso bili priglašeni.