Appeal allowed; appeal court quashes first-instance judgment due to a judge not presiding over the main hearing.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court quashed the first-instance judgment regarding the plaintiff's claim for interest and costs, ordering the case remitted for a new trial. The defendant argued that a male colleague, not the assigned judge, conducted the main hearing on September 8, 1993, citing the lack of the judge's signature on the minutes. The court found sufficient evidence in the file cover and minutes to conclude the judge did not preside, constituting a material procedural violation under Article 354(2) of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 354(2) of the Civil Procedure Act; If the main hearing was conducted by a legal assistant instead of the judge who issued the judgment, this constitutes a material procedural violation requiring the quashing of the judgment and remittal for a new trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v izpodbijanem delu (1. in 3. odst. izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če je glavno obravnavo, na kateri je bila zadeva zaključena, namesto sodnika, ki je izdal sodbo, vodil strokovni sodelavec, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki 51.522,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 7.3.1992 do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške (1. odst. izreka sodbe).
Višji obrestni tožbeni zahtevek - za čas od 4.3.1992 do 6.3.1992 - je zavrnilo in v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo (2. odst. izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 13.500,00 SIT (3. odst. izreka sodbe).
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila in predlagala, naj se zadeva vrne v ponovno obravnavo na prvo stopnjo. Med ostalim je navedla, da glavne obravnave dne 8.9.1993 (za razliko od prve glavne obravnave dne 3.6.1993) ni vodila sodnica, ki je izdala sodbo, ampak njej neznani gospod.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Tožena stranka v pritožbi ni navedla, v katerem delu izpodbija sodbo prve stopnje. Glede na določbo 1. odst. 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče štelo, da jo izpodbija v delu, glede katerega v sporu ni zmagala, to je v 1. in 3. odst. izreka.
Pritožbeno sodišče verjame pritožbeni trditvi, da glavne obravnave dne 8.9.1993, na kateri je bilo obravnavanje te zadeve zaključeno, ni vodila sodnica, ki je izdala sodbo. Poleg trditve o tem v pritožbi je to razvidno tudi iz dejstva, da na koncu zapisnika o tej glavni obravnavi ni podpisa sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena (na koncu zapisnika o glavni obravnavi z dne 3.6.1993 je sodnica podpisana). Iz označbe na ovitku spisa pa je razvidno, da je pri reševanje tega spisa sodeloval strokovni sodelavec (moškega spola).
Na podlagi teh okoliščin je pritožbeno sodišče našlo dovolj razlogov za ugotovitev, da je ravno strokovni sodelavec vodil glavno obravnavo dne 8.9.1993. To pa pomeni, da je sodbo izdala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi. S tem je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 354. člena ZPP, zaradi katere je moralo pritožbeno sodišče po določbi 1. odst.
369. člena ZPP v izpodbijanem delu sodbo razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.