Appeal court reversed first instance dismissal of costs claim against defendants who caused the lawsuit by erecting a shed.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance judgment which had dismissed the plaintiff's claim for procedural costs. The defendants had erected a shed on the plaintiffs' land, causing the lawsuit, but the lower court incorrectly ruled that the plaintiff could not claim costs without a full trial. The appellate court held that since the defendants' actions directly caused the litigation, they must pay the procedural costs regardless of the plaintiff's subsequent acknowledgment of the claim.
Legislator headnote
AI generatedArticles 157, 339-341 of the Code of Civil Procedure; A party who causes a lawsuit by infringing another's property rights must bear the procedural costs even if the claim is subsequently acknowledged, and the first instance court may decide on costs via a supplementary ruling without a full hearing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da morata toženca tožnikoma v 15-tih dneh solidarno plačati 15.590,00 SIT stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje in 10.935,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Toženca sta dala povod za tožbo s tem, da sta na zemljišču, ki je last tožnikov, postavila drvarnico. Ker sta s tem posegla v njihovo lastninsko pravico, ju tožniki niso bili dolžni pred vložitvijo tožbe opominjati, naj drvarnico odstranita.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za odmero stroškov tožeče stranke (kar je treba razumeti kot zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka).
Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujejo tožniki in predlagajo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjujejo, da sodišče o stroških postopka ne bi smelo samostojno odločati, nikakor pa ne brez glavne obravnave. Sodišče se je v razlogih oprlo na listinsko dokazno gradivo (na pravdne spise P ...., P .... ter P ....), ki ga tožniki niso mogli obravnavati pred sodiščem. Sicer pa je bila pripoznava zahtevka le navidezna. Neposredno potem, ko sta toženca odstranila drvarnico, sta ponovno posegla v lastninsko pravico tožnikov, saj sta na isto mesto navozila dve paleti tlakovcev v širini dveh metrov in dolžini 1,4 m. Zmotna je ugotovitev, da sta toženca leseno drvarnico odstranila 5.9.1994. Iz podatkov pravdnega spisa P .... izhaja, da sta to storila v začetku marca 1994. Takoj potem, ko sta odstranila leseno lopo, pa sta na isto mesto postavila paleti tlakovcev.
Pritožba je utemeljena.
Zmotno je sicer pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje o stroških postopka ne bi smelo odločati z dopolnilnim sklepom. Določbe 339. do 341. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se namreč ne uporabljajo le za zahtevke, o katerih se odloča s sodbo, marveč tudi za zahtevke za povrnitev stroškov postopka (4. odst. 340. čl. ZPP). Zgrešeno je tudi stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo. O povrnitvi stroškov postopka namreč sodišče odloča brez obravnavanja (1. odst. 164. čl. in 4. odst. 340. čl. ZPP). Brez pomena so tudi trditve, da toženca ne spoštujeta pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, saj da sta po odstranitvi drvarnice na njeno mesto navozila dve paleti tlakovcev.
Za odločanje o tem, ali sta dala toženca povod za tožbo, je namreč bistveno ravnanje strank pred vložitvijo tožbe. Zato je tudi irelevantno, ali sta toženca drvarnico odstranila 5.9.1994, ali pa že v začetku marca 1994. Kljub temu pa pritožba vsaj smiselno utemeljeno opozarja, da sta toženca vendarle dala povod za tožbo. Povod je namreč v tem, da sta na zemljišču, ki je last tožnikov, postavila drvarnico. Ker sta s tem posegla v njihovo lastninsko pravico, ju tožniki niso bili dolžni pred vložitvijo tožbe opominjati, naj drvarnico odstranita. Tak opomin bi bil potreben le v primerih, ko ni določen rok za izpolnitev zahtevka. O tem, da toženec ni dal povoda za tožbo, je mogoče govoriti tudi takrat, ko je tožba vložena še pred zapadlostjo (če je nato toženec takoj ob zapadlosti zahtevek pripoznal), če je tožnik brez razloga odklonil pravilno ponudeno toženčevo izpolnitev ipd.
Ker sta torej toženca s svojim ravnanjem (s postavitvijo drvarnice na zemljišče tožnikov) dala povod za tožbo, morata kljub pripoznavi zahtevka že v odgovoru na tožbo tožnikom povrniti stroške postopka (157. čl. ZPP). Ti stroški predstavljajo sodno takso za tožbo (4.950,00 SIT) ter nagrado odvetniku za sestavo tožbe (10.640,00 SIT). Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožencema naložilo, da morata tožnikom povrniti 15.590,00 SIT stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje (3. točka 380. čl. ZPP).
Ker so tožniki uspeli s pritožbo, jim morata toženca povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (2. odst. 166. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP). Ti predstavljajo sodno takso za pritožbo (4.950,00 SIT) ter nagrado odvetniku za sestavo pritožbe (5.320,00 SIT) in za končno poročilo (665,00 SIT). Sodna taksa je odmerjena v skladu s taksno tarifo, nagrada za delo odvetnika pa v skladu s tarifo o odvetniških storitvah (2. odst. 155. čl. ZPP).