Appeal court extends eviction deadline from 15 to 60 days per Housing Act minimum requirement.

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba spremeni tako, da se določi rok za izpraznitev stanovanja 60 dni (z besedo: šestdeset dni), namesto 15 dni.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar sodišče naloži toženi stranki, da mora izprazniti stanovanje, določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši od 60 dni in ne daljši od 90 dni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi odpoved najemnega razmerja z dne 29.10.1993 za stanovanje v izmeri 42,30 m2 v stanovanjski stavbi O. in razsodilo, da morata toženca v 15 dneh izročiti tožniku prazno stanovanje in mu povrniti pravdne stroške v znesku 26.650,00 tolarjev. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podstanovalsko pogodbo za določen čas, ki je potekel 24.9.1992. Odtlej toženca nezakonito uporabljata stanovanje in sta ga dolžna po določilu 58. čl.

Stanovanjskega zakona izprazniti in izročiti tožniku.

Proti tej sodbi sta se laično pritožila toženca, ki imata dva otroka: sina S., roj. leta 1989 in hčerko E., roj. leta 1990. Navajata, da je bilo njuno stanovanje hlev in da sta se s tožnikom pogodila, da ga adaptirata in v njem brezplačno stanujeta 5 let. Toda po 9 mesecih sta začela plačevati najemnino in sta sklenila pisno pogodbo za enoletni najem, ki bi se podaljševal do petih let. O najemu prostorov za 5 let so imeli pisno pogodbo, ki pa jo je "gospodar" odnesel in je ni vrnil. Pritožnika še navajata, da sta že pred sedmimi leti zaprosila za socialno stanovanje in predvidevata, da ga bosta v marcu 1995 tudi dobila. Toženka je mati dveh bolehnih otrok, je brez zaposlitve, toženec pa sam dela. Zato sodnih stroškov ne moreta plačati. Prosita za ugoditev pritožbi in izražata vero, da bosta kmalu dobila socialno stanovanje.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijano sodbo po določilu 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), je upoštevalo pritožbene navedbe, pri tem pa je pazilo tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354. čl.

ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Tako je po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določila, da rok za izselitev ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši kot 90 dni (drugi odst. 59. čl. Stanovanjskega zakona). Zato je sodišče druge stopnje po določilu 4. točke 373. čl. ZPP v tem delu spremenilo izpodbijano sodbo in napačno navedeni rok 15 dni spremenilo tako, da morata toženca izprazniti stanovanje v 60 dneh.

Sicer pa je sodišče prve stopnje v pravilno izvedenem postopku dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in na to uporabilo določila Stanovanjskega zakona. V pritožbi toženca sicer navajata, da sta s tožnikom najprej sklenila pogodbo, po kateri naj bi 5 let brezplačno stanovala v spornem stanovanju, toda v zvezi s tem ne navajata nobenega dokaza, ki bi potrdil sklenitev take pogodbe ali pojasnil, zakaj sta kasneje začela plačevati najemnino in zakaj sta sklenila podstanovanjsko pogodbo za leto dni. Rok po tej pogodbi je že davno potekel, zato toženca nista več upravičena do uporabe spornega stanovanja. Ker tega kljub pisni odpovedi nista izpraznila, je lastnik upravičeno vložil tožbo na izpraznitev stanovanja (58. čl.

Stanovanjskega zakona).

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o stroških postopka, ki se v pravdi določajo glede na uspeh. Ker je tožnik uspel, mu morata toženca povrniti stroške. O pritožbenih stroških sodišče druge stopnje ni odločalo, ker pravdni stranki nista zahtevali povrnitve.

Določila ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77-20/79 in RS št. 55/92) so uporabljena na podlagi četrtega odst. 1. čl. Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št.

1/91-I). Stanovanjski zakon je objavljen v Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94).