Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 46/95 ECLI:SI:VSLJ:1995:III.CP.46.95 AI generated

Appeal allowed; enforcement order revoked because enforceability was assessed at the time of the order, not filing.

Case Number VSL sklep III Cp 46/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the creditor's appeal and revoked the first-instance court's order refusing enforcement. The creditor argued the debt became enforceable upon the second-instance judgment's legal force, while the court held that enforceability is determined at the moment the enforcement order is issued. Since the statutory period for voluntary performance had expired by the time the order was made, the refusal was legally correct, yet the procedural error in the initial ruling required the case to be remanded for further proceedings.

Legislator headnote

AI generated

36. člen Zakona o izvršilnem postopku; 365. člen Zakona o pravdnem postopku: The court assesses the enforceability of a claim at the time of issuing the enforcement order, not at the time the enforcement request is filed; if the claim becomes enforceable between filing and the order, the order may still be valid if the statutory period for voluntary performance has expired.

Keywords

AI generated
enforcement order enforceability assessment statutory period voluntary performance remand for proceedings legal force procedural prerequisites

Cited Legislation

AI generated
36. člen Zakona o izvršilnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
334. člen Zakona o pravdnem postopku
20. člen Zakona o izvršilnem postopku
380. člen Zakona o pravdnem postopku
14. člen Zakona o izvršilnem postopku
4. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Utemeljenost izvršilnega naslova se presoja v času izdaje sklepa o izvršbi. Zato v primeru, ko izvršbo vodi sodišče, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji (36. člen ZIP), ni mogoče zavreči ali zavrniti upnikovega predloga, če terjatev še ni bila izvršljiva v času vložitve predloga za izvršbo, pa je postala izvršljiva do odločitve o dovolitvi izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob reševanju ugovora po uradni dolžnosti razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I I ..... z dne 15.11.1993. Tako je odločilo zato, ker 14.9.1993, ko je bil vložen predlog za izvršbo, še ni potekel paricijski rok in sodba ni bila izvršljiva.

Proti temu sklepu se je pritožil upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega in procesnega prava, ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in dovolitev izvršbe, podrejeno pa njegovo razveljavitev. Po njegovem nastopi pravnomočnost sodne odločbe tedaj, ko je ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom in ne šele z dnevom vročitve. Po navedenem je bila sodna odločba v času vložitve predloga izvršljiva. Poleg tega pa bi sodišče moralo po uradni dolžnosti ugotoviti, da so bile v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi, to je 15.11.1993, izpolnjene vse procesne predpostavke, saj je paricijski rok - kot ga šteje sodišče prve stopnje - potekel 30.10.1993. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku, se sicer strinja s pritožnikom, da je nastopila pravnomočnost z dnem, ko je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjsko sodbo v pravdni zadevi P ....., ne more pa se strinjati s pritožnikovim mnenjem, da je tedaj začel teči tudi paricijski rok. Po določilu drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku ima sodba učinek nasproti strankam šele od dneva, ko jim je vročena. Tedaj namreč toženec oz. dolžnik izve za obstoj svoje obveznosti in ima na razpolago določen čas, da se pripravi na njeno izpolnitev. Če je bila torej drugostopenjska sodba pod opr. št. I Cp ..... z dne 4.9.1991 vročena dolžniku šele 30.10.1991, je paricijski rok začel teči naslednji dan in se je - kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče - iztekel dne 31.10.1993. Se pa sodišče druge stopnje strinja s pritožbeno navedbo, da sodišče odloča o pogojih za izvršbo tedaj, ko izda sklep o izvršbi. Tedaj odloča o dopustnosti izvršbe (procesnih predpostavkah, kot so obstoj izvršilnega naslova, obstoj jurisdikcije, pristojnost, procesna legitimacija strank itd.) in o utemeljenosti izvršbe (substančnih predpostavkah, kot so obstoj terjatve, veljavnost, dospelost in izvršljivost, dopustnost na določen predmet itd.). V času ko sodišče odloča o sklepu o izvršbi tudi določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti, če ni določen v izvršilnem naslovu (drugi odstavek 20. člena Zakona o izvršilnem postopku), tedaj ugotavlja ali vršilni naslov še obstoji, če je morda razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti (tretji odst. 36. člena Zakona o izvršilnem postopku) itd. V danem primeru je bil predlog vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji, zato upniku ni bilo treba priložiti izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti in ni dvoma, da v danem primeru ne gre za procesno predpostavko. To je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ki je izvršilni predlog zavrnilo in ne zavrglo. Toda ker je rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti potekel 31.10.1993 in je sodišče odločalo o dopustnosti izvršbe po preteku tega roka dne 15.11.1993, je povsem pravilno izdalo sklep o izvršbi.

Ker t orej naknadna razveljavitev sklepa o izvršbi ni bila pravilna, je pritožba utemeljena. Zato ji je sodišče druge stopnje po določilu 3. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena po pooblastilu iz 14. člena Zakona o izvršilnem postopoku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92).

Obojna so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).