Appeal dismissed; applicant failed to prove danger of future enforcement for temporary order in business exit case.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožeča stranka ima v primeru izstopa iz gospodarske družbe po 4. odst. 436. člena ZGD pravico do vračila tržne vrednosti svojega deleža.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 2,730.000,00 DEM in sicer z prepovedjo obema tožencema razpolaganja z denarnimi sredstvi na žiro računu, enako tudi SDK ter obema tožencema tudi obremenitev ali razpolganje z premoženjem gospodarske družbe A.d.o.o.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je predlogu za izdajo začasne odredbe predložila ustrezne dokaze, napačna pa je tudi utemeljitev prvostopnega sodišča, da tožnica ni predložila zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah, ki so predmet začasne odredbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po tem, ko je sodišče prvič zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, je tožnica spremenila tožbo tako, da je kot primarni zahtevek postavila izključitev drugotoženca Z. M. iz gospodarske družbe, zahtevek za izstop tožnika iz družbe ter vrnitev deleža v znesku 2,730.000,00 DEM pa le, če sodišče ne bi ugodilo primarnemu zahtevku. Ob spremebi tožbe je tožnica ponovila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero pa se naj smiselno zavaruje sekundarni zahtevek za vrnitev tožnikovega vložka v gospodarsko družbo.

Najprej je potrebno ugotoviti, da je tožeča stranka ponovljeni zahtevi za izdajo začasne odredbe priložila štiri račune, da bi verjetno izkazala samovoljno poslovanje Z. M. oz. razpolaganje z denarnimi sredstvi gospodarske družbe na njenem žiro računu. Zato je ponoviti pravilno ugotovitev prvostopnega sodišča, da je Z.M. bil podpisnik za razpolaganje na žiro računu do 14.6.1994 - vsi, v dokaz predloženi računi pa izvirajo iz časa pred navedenim dnem. Karton deponiranih podpisnikov - T.A. in M.Z. z dne 25.3.1992, je podpisal tožnik. Tako ni razumljivo na podlagi česa tožnica očita toženi stranki (in Agenciji RS za plačilni promet) nezakonito razpolaganje s denarnimi sredstvi na žiro računu.

Tožeča stranka ima v primeru izstopa iz gospodarske družbe po 4. odst. 436. člena ZGD pravico do vračila tržne vrednosti svojega deleža - to je tudi predmet podrednega tožbenega zahtevka, katerega mu je družba - torej prvotoženka dolžna izplačati. Tožnik pa ni navedel na kaj opira zahtevek na vrnitev deleža glede drugotožene stranke. V tem obsegu tožnica ni verjetno izkazala terjatve.

Tožeča stranka tudi ni izkazala nevarnosti za bodočo izvršbo. Tudi ob golih navedbah o ravnanju tožene stranke, te navedbe nakazujejo le razloge za izključitev oz. izstop iz družbe, na pa nevarnosti za evnt izvršbo, s katero bi tožnik zahteval vrnitev deleža. Iz predloženega poročila revizijske družbe o poslovanju A.d.o.o. MARIBOR izhaja, da je vrednost družbe bistveno povečana v primerjavi s stanjem ob ustanovitvi družbe. Z začasno odredbo sodišče znatno poseže v premoženjsko sfero dolžnika v času, ko upnik še nima v rokah izvršilnega naslova. Zato mora predlagatelj izkazati nevarnost za event. bodočo izvršbo, ki se kaže v konkretnem ravnanju tožene stranke - to ravnanje pa mora biti usmerjeno na onomogočitev oz.

otežitev izvršbe takrat, ko bo imel tožnica v rokah izvršilni naslov.

V tej zadevi pa event. oviranje tožnice kot družbenika in direktorja družbe, še ne pomeni nevarnosti za izvršbo.

Pritožbeno sodišče v postopku izdaje začasne odredbe oz. zavrnitve predloga tudi ni našlo kršitve procesnega zakona.