Physical person dismissed enforcement request on basis of notary deed as only legal entities may apply.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appellant's protest against the first instance court's rejection of an enforcement request based on a notary deed. The appellant, a physical person, argued she was properly legitimized by a notary deed from the Chamber of Commerce and requested a transfer of the case to a different legal basis. The court ruled that under the Enforcement Procedure Act, only legal entities may submit such requests, meaning a natural person lacks the capacity to actively legitimize this specific procedural action.
Legislator headnote
AI generatedčlen 21/1 Zakona o izvršilnem postopku; Physical persons cannot initiate enforcement proceedings based on a notary deed, as the right to apply is exclusively reserved for legal entities.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Fizična oseba ne more predlagati izvršbe na podlagi verodostojne listine.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker upnica kot fizična oseba ne more biti aktivno legitimirana za vložitev takega predloga.
Proti sklepu se upnica pritožuje in navaja, da se je legitimirala z verodostojno listino Gospodarske zbornice Slovenije. To je priložila predlogu za izvršbo. V sklepu ni povedano, da se je priloga izgubila oz. da ni priložena. Pritožuje se tudi nad zelo visokim zneskom za plačilo zavrnitve. Če nima prav, naj se zadeva odstopi pravemu naslovu. Predlaga tudi, da se jo oprosti plačila sodne takse, ker je upokojenka.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvega sodišča je pravilna. Po določbi čl. 21/1 Zakona o izvršilnem postopku se na podlagi verodostojne listine dovoljuje izvršba lahko le na predlog pravne osebe. Upnica ni pravna oseba, pač pa je posameznica. Zato po omenjeni določbi ne more vložiti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To namreč z drugimi besedami pomeni, da ni aktivno legitimirana. Upnica pa očitno to napačno razume, saj v pritožbi trdi, da se je legitimirala z odločbo Častnega razsodišča pri Gospodarski zbornici. Tako torej tistega, kar navaja v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker je odločitev prvega sodišča pravilna. Podatki v njenem predlogu za izdajo verodostojne listine niso taki, da bi bilo zadevo mogoče "odstopiti drugemu naslovu", kot predlaga pritožnica. Za uveljavitev svoje terjatve bo morala vložiti tožbo, pri čemer bo smotrno, da si poišče pravno pomoč. Tako bo lahko svoje pravice hitreje in učinkoviteje uveljavljala, kot če se bo skušala pravdati sama.
O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.
Po vsem povedanem je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380, točka 2 in členom 381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku.